Kot je za STA pojasnil Čordićev odvetnik Dino Bauk, je sodišče že na prvi pogled ugotovilo, da je bila odločba ministrstva o izbrisu Čordića iz razvida samozaposlenih v kulturi z dne 26. novembra do te mere pomanjkljiva, da jo je odpravilo takoj, ne da bi sploh čakalo na odgovor na tožbo s strani ministrstva.

Ugotovitev ministrstva pomanjkljiva

Ministrstvo namreč ni v ničemer obrazložilo, na podlagi katerih dejstev naj bi ugotovilo, da naj bi Čordić več ne izpolnjeval pogojev za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in posledično za pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Glede na to, da ministrstvo ni ugotovilo nobenih dejstev, ki bi lahko bili podlaga za izbris Čordića iz razvid samozaposlenih v kulturi, Bauk pričakuje, da bodo na ministrstvu ta postopek ustavili. Sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo, da je “pomanjkljivost odločbe tako očitna, spoznavna na prvi pogled, brez podrobne analize“. Po Baukovih besedah je odločba ministrstva “dejanje avtoritarne samovolje in poskusa kaznovanja oziroma odrekanja dveh temeljnih človekovih pravic – svobode govora in svobode umetniškega ustvarjanja“.

Ministrstvo namreč ni v ničemer obrazložilo, na podlagi katerih dejstev naj bi ugotovilo, da naj bi Čordić več ne izpolnjeval pogojev za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in posledično za pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Glede na to, da ministrstvo ni ugotovilo nobenih dejstev, ki bi lahko bili podlaga za izbris Čordića iz razvid samozaposlenih v kulturi, Bauk pričakuje, da bodo na ministrstvu ta postopek ustavili.

Kot piše v obrazložitvi, odločba ministrstva tudi “sama na sebi predstavlja samovoljno diskriminacijsko ravnanje z namenom prikrajšati tožnika za ustavno zagotovljeni človekovi pravici do svobode govora in svobode umetniškega ustvarjanja, s čemer izdaja izpodbijane odločbe s strani ministra za kulturo po mnenju tožnika predstavlja tudi dejanje, ki izpolnjuje vse elemente kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti po tretjem odstavku 131. člena kazenskega zakona“.

Na ministrstvu pravijo, da postopek še ni zaključen

Na ministrstvu so v odzivu za STA navedli, da postopek še ni zaključen, “kot napačno poročajo nekateri mediji“, ker je sodišče zadevo vrnilo ministrstvu za kulturo v ponovno odločanje. Zapisali so tudi, da je sodišče hkrati zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je Čordić “želel, da mu organ še naprej plačuje prispevke“. “Ministrstvo bo o zadevi ponovno odločalo v zakonskem roku,” so navedli.

Zlatko: “Želim ustvarjati svobodno”

Čordić je odločitev sodišča komentiral na Facebooku: “Moj primer ni le moj, temveč je primer vseh tistih, ki želijo misliti, ustvarjati in živeti svobodno. Demokracija nam ne sme biti samoumevna, to smo spoznali v preteklih mesecih. Ravno zato je naša odgovornost in državljanska dolžnost, da skupaj dvignemo udeležbo na naslednjih volitvah, sicer bodo zgodbe, kot je moja, postale stalnica.”

Moj primer ni le moj, temveč je primer vseh tistih, ki želijo misliti, ustvarjati in živeti svobodno. Demokracija nam ne sme biti samoumevna, to smo spoznali v preteklih mesecih. Ravno zato je naša odgovornost in državljanska dolžnost, da skupaj dvignemo udeležbo na naslednjih volitvah, sicer bodo zgodbe, kot je moja, postale stalnica.

Da je prejel obvestilo o izbrisu iz razvida, je Zlatko na Facebooku sporočil konec novembra. V odločbi je pisalo, da naj bi s svojim javnim delovanjem bistveni del ustvarjalnega časa namenjal aktivnostim, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Pred tem je v javnosti odmevala vest, da je na ulici nadlegoval direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka, že poprej pa je izvedel več kritičnih akcij do oblasti.

STA