Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
Omejitve dodatnega dela posegajo v pravico do proste izbire zaposlitve
Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. Odločitev so sprejeli soglasno.
Cilj ureditve: krepitev javne zdravstvene službe
Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ustavno dopusten in ga mora zakonodajalec aktivno zasledovati, zato je ureditev načeloma primerna, so zapisali.
Prepoved ni nujna, obstajajo blažji ukrepi
Čeprav so lahko učinki izpodbijane ureditve različni, to še ne pomeni, da ni primerna. Ustavno sodišče poudarja, da se ne spušča v strokovna vprašanja zdravstvene politike. Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj javne mreže po njihovem ni nujna, saj iz dokumentacije ne izhaja, da cilja ne bi bilo mogoče doseči tudi z blažjimi ukrepi delodajalcev.
Obstoječi nadzorni postopki bi lahko zadostovali
Obstoječa zakonodaja že predvideva različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci dodatno delo opravljali na škodo javnih zavodov. Ustavno sodišče je zato sklenilo, da je ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki zagotavlja svobodno izbiro zaposlitve.
Do odprave protiustavnosti velja prejšnja ureditev
Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja ureditev, ki je veljala pred novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Ne uporablja se niti prehodna določba, po kateri bi soglasja za dodatno delo veljala največ 12 mesecev od uveljavitve novele.
Zakonodajni postopek in odziv ministrice
DZ je novelo sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je ponovno potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe ter je namenjena stabilnemu in trajnemu delovanju javne mreže. Z njo so želeli jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo, kar predstavlja ključen del zdravstvene reforme.
