Dan norcev sicer ni uraden praznik, ampak je prepoznan in popularen po celem svetu. Pri nas bi naj po starih vražah veljalo, da dobre potegavščine vplivajo na dobro letino. V nekaterih državah so prepričani, da se lahko pošalimo samo do dvanajste ure, poznejše potegavščine bi naj namreč prinašale nesrečo, nekateri pa prisegajo na celodnevno norčavost.

Tradicionalno so na ta dan dovoljene potegavščine ali praktične šale o drugih. Ko nasedemo na kakšno šalo, zaslišimo vzklik: »Prvi april!« Ker pa trenutno živimo v negotovih razmerah, nas je zanimalo, ali so šale ob dnevu norcev še vedno primerne, ali bi se jih bilo bolje ogniti.

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) je nemško ministrstvo za zdravje ljudi že pozvalo, da se naj letos odpovejo izmišljenim zgodbam v zvezi s koronavirusom, saj lahko napačno posredovane informacije otežijo boj proti zajezitvi virusa. 

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) je nemško ministrstvo za zdravje ljudi že pozvalo, da se naj letos odpovejo izmišljenim zgodbam v zvezi s koronavirusom, saj lahko napačno posredovane informacije otežijo boj proti zajezitvi virusa.

Smeh zmanjšuje napetost in tesnobo

Nič hudega ne bo, če se boste tudi v teh kriznih časih pošalili s svojimi sorodniki in prijatelji. Strokovnjaki namreč pravijo, da smeh blagodejno vpliva na naše počutje, kar pa ima posledično tudi dober učinek na zdravje. Pomaga nam tudi za trenutek odmisliti tegobe in se sprosti. Psihologinja je za Maribor24 potrdila, da humor in smeh zmanjšujeta napetost in tesnobo, kar je v teh časih še posebej dobrodošlo: »Smeh je pol zdravja. Telesnega in duševnega. Sprošča napetost, deluje katarzično, poživi dušo in telo.« Sogovornica še razloži, da lahko vidimo situacijo na drug način, osvetlimo njeno komično plat. Vendar pa hkrati poudari, da se je treba zavedati meje: »Nekatere stvari enostavno niso smešne, ampak so primitivne in žaljive. Takšen humor zagotovo ni primeren.«

»Smeh je pol zdravja. Telesnega in duševnega. Sprošča napetost, deluje katarzično, poživi dušo in telo.« Psihologinja še razloži, da lahko vidimo situacijo na drug način, osvetlimo njeno komično plat. Vendar pa hkrati poudari, da se je treba zavedati meje: »Nekatere stvari enostavno niso smešne, ampak so primitivne in žaljive. Takšen humor zagotovo ni primeren.«

Kdaj so šaljivci dobili svoj dan?

Zelo pogosta razlaga o začetku dneva norcev sega v 18. stoletje. Sončni kralj Ludvik XIV. je 1. aprila 1713 namreč razglasil za »dan norcev in lažnivcev«. Dvorni norec si ga je namreč za ta dan dobro privoščil, zaradi česar bi bil skoraj ob krono.

Vendar pa nekateri strokovnjaki sklepajo, da sega zgodovina dneva šaljivcev v 16. stoletje, ko je prišlo do zamenjave julijanskega koledarja z gregorijanskim, za kar je odgovoren papež Gregor XIII. Zaradi menjave datuma praznovanja novega leta so tako nekateri norčevali iz nevednih, ki niso vedeli za spremembo. 1. aprila so jim tako delili lažna darila in se norčevali.

V Franciji žrtev šale še danes poimenujejo aprilska riba, saj so v preteklosti tem, ki so nasedli šali, na hrbet privezali mrtvo ribo. Izraz aprilske ribe bi naj simboliziral zlahka mlade in lahkoverne osebe.

Spet drugi so prepričani, da gre z ostanek običajev, ki so se praznovala ob pomladanskem enakonočju in so trajala od 25. marca do 1. aprila. Obstajajo predvidevanja, da bi naj bil dan norcev povezan na prvi spomladanski dan na severni polobli, ko bi naj narava zavajala ljudi s spremenljivim vremenom.

V Franciji žrtev šale še danes poimenujejo aprilska riba, saj so v preteklosti tem, ki so nasedli šali, na hrbet privezali mrtvo ribo. Izraz aprilske ribe bi naj simboliziral zlahka mlade in lahkoverne osebe.

Ošabnega petelina je prelisičila lisica

Leta 1392 lahko v Canterburyskih zgodbah Geoffeya Chaucerja preberemo zgodbo, v kateri lisica prelisiči ošabnega petelina 32 dni po marcu, kar pride ali na prvi april ali prvi maj. Nejasnost glede datuma bi naj bila zapisana namensko, da bi se ljudje norčevali iz stila pisanja.

Britanski filozof John Aubrey je 1. april 1686 imenoval za sveti dan norcev in deset let kasneje je v Londonu kar nekaj naivnežev odšlo proti londonski trdnjavi opazovat umivanje levov, kar je bila seveda zgolj šala.

Zametke dneva norcev, kot ga poznamo danes, lahko najdemo tudi v starorimskem festivalu Hilaria, ki so ga sicer praznovali 25. marca. V srednjem veku je bil dan potegavščin 28. december in zanimivo je, da je v špansko govorečih državah še vedno aktualen decembrski termin.

Norčavi mediji so si privoščili nič hudega slutečo javnost

Angleški BBC je v leta 1957 objavil, da v Švici rastejo drevesa, ki obrodijo špagete. Kar nekaj gledalcev je tako klicalo v redakcijo in poizvedovalo, kje se taka drevesa lahko kupijo. Leta 1980 so na isti televizijski mreži gledalce seznanili, da bodo znamenito uro na Big Benu zamenjali z digitalno.

Angleški BBC je v leta 1957 objavil, da v Švici rastejo drevesa, ki obrodijo špagete. Kar nekaj gledalcev je tako klicalo v redakcijo in poizvedovalo, kje se taka drevesa lahko kupijo. Leta 1980 so na isti televizijski mreži gledalce seznanili, da bodo znamenito uro na Big Benu zamenjali z digitalno.

Tudi nizozemska televizija si je privoščila kar krepko šalo, ko je objavila, da se je porušil stolp v Pisi. Veliko ljudi je nasedlo tudi šali, ki so si jo izmislili na več kitajskih in južnokorejskih spletnih straneh. Javnost so namreč obvestili, da bi naj po poročanju ameriškega CNN-a ubili Billa Gatesa, ustanovitelja Microsofta. Na Malti so leta 1955 vse voznike obvestili o spremembi prometnega režima in sicer da bodo vozniki morali po novem voziti po desni strani.

Hrvaški spletni medij je poročal, da je Pahor predsedniku Fife napisal osebno pismo in prosil, da naj Slovenijo na svetovnem prvenstvu v nogometu zastopa Hrvaška. Na Dnevniku Televizije Slovenija so poročali, da bodo uvedli nekakšno vinjeto za nabiranje gozdnih plodov in jo poimenovali gobeta. Na Radiu Slovenija so se pošalili z informacijo, da so v središču Maribora odkrili nafto. Mediji so se med drugimi pošalili, da bo Sebastjan Cavazza igral v Urgenci, Milan Kučan bo ustanovil stranko,…

Preden se lotite koga od bližnjih, razmislite o učniku, ki ga bo vaša šala imela na tistega, ki si ga nameravate privoščiti. Nekatere stvari določeni ljudje jemljejo bolj resno kot drugi, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da so nedolžne šale prepovedane.

Preden se torej lotite koga od bližnjih, razmislite o učniku, ki ga bo vaša šala imela na tistega, ki si ga nameravate privoščiti. Nekatere stvari določeni ljudje jemljejo bolj resno kot drugi, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da so nedolžne šale prepovedane.