Slovenija aktivno preučuje možnosti, ki jih prinašajo mali modularni reaktorji (SMR) kot potencialni del prihodnjega energetskega sistema, med glavnimi akterji so tako Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot ELES ter GEN-I.

Slovenija se nahaja na pomembnem razpotju pri načrtovanju svoje energetske prihodnosti. Na eni strani se namreč vse bolj izrisuje zgodba drugega bloka jedrske elektrarne Krško, vzporedno s tem pa slovenski energetski akterji pod okriljem MOPE preučujejo potencial malih modularnih reaktorjev (SMR – ang. Small Modular Reactors), ki se vse bolj vzpostavljajo kot inovativna tehnologija za doseganje nizkoogljičnosti in večje energetske neodvisnosti.

Projekt Phoenix: Slovensko-ameriško sodelovanje pri prehodu na nizkoogljično energijo

Ključno vlogo pri preučevanju SMR v Sloveniji ima projekt Phoenix, ki poteka pod okriljem ameriškega State Departmenta. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je na povabilo ameriškega veleposlaništva uspešno pridobilo sodelovanje v tem projektu, katerega cilj je "pospešiti globalni zeleni prehod z zagotavljanjem svetovalno-tehnične pomoči pri odločanju o preusmeritvi obstoječih elektrarn na premog v varno in brezogljično proizvodnjo električne energije z majhnimi modularnimi reaktorji." MOPE danes projekt aktivno koordinira.  

Junija 2023 je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji (projekt financira ameriški State Department) uspešno oddalo prijavo za sodelovanje v projektu Phoenix, ki ga je na konferenci ZN o podnebnih spremembah v Šarm el Šejku v Egiptu (COP27) napovedal odposlanec ameriškega predsednika za podnebje John Kerry. Cilj projekta Phoenix je pospešiti globalni zeleni prehod z zagotavljanjem svetovalno-tehnične pomoči pri odločanju o preusmeritvi obstoječih elektrarn na premog v varno in brezogljično proizvodnjo električne energije z majhnimi modularnimi reaktorji. Ministrstvo je bilo s prijavo uspešna in danes koordinira projekt, v katerem sodelujejo še GEN energija, Termoelektrarna Šoštanj, Holding Slovenske elektrarne, ELES, Uprava RS za jedrsko varnost in svetovalno podjetje HATCH.

Projekt je, kot povedo, v zaključni fazi, z osrednjim dogodkom v juniju 2025, ko bo predstavljena pred-izvedljivostna študija. Ta bo podrobneje analizirala dvanajst trenutno najbolj razvitih tehnologij SMR in ocenila njihovo primernost za gradnjo na šestih potencialnih lokacijah v Sloveniji. Kot pojasnjujejo na MOPE, bodo obravnavane lokacije tiste z "obstoječimi jedrskimi reaktorji, lokacije s premogovnimi/plinskimi elektrarnami, prav tako je vključena obstoječa industrijska lokacija z veliko potrebo po električni energiji in toploti."

Skupni imenovalec teh lokacij je "razpoložljivost obstoječe energetske in druge potrebne infrastrukture ob hkratni potrebi po električni energiji oziroma potrebi po prestrukturiranju in preusmeritvi lokacije v proizvodnjo električne energije s sodobnejšimi nizkoogljičnimi tehnologijami."

V GEN dodajajo, da gre za območja Termoelektrarne Šoštanj, Termoelektrarne Trbovlje, Termoelektrarne Brestanica, tovarne TALUM v Kidričevem, območje Beričevo-Podgorica in obstoječa lokacija Nuklearne elektrarne Krško (NEK).

Strateški dokumenti že prepoznajo SMR kot možnost

MOPE vidi v SMR "eno izmed bolj obetavnih tehnologij prihodnosti" za dolgoročno razogljičenje elektroenergetskega sistema, čeprav poudarjajo, da so te tehnologije "trenutno večinoma še v razvojni fazi." Kljub temu je možnost uporabe SMR že vključena v strateške dokumente. Posodobljeni NEPN iz decembra 2024 v "scenariju z dodatnimi ukrepi – jedrska energija (DU-JE)" predvideva gradnjo SMR do leta 2050. Prav tako to možnost omenja tudi Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije.

Kakšen je potencial SMR za zmanjšanje energetske odvisnosti?

MOPE izpostavlja več načinov, kako bi SMR lahko prispevali k zmanjšanju uvozne energetske odvisnosti Slovenije. Med drugim omenjajo "povečanje domače proizvodnje električne energije" ter "zmanjšanje uvoza fosilnih goriv".

Zaradi svoje modularne zasnove omogočajo tudi "fleksibilno uporabo in hitrejšo implementacijo", kar je pomembno za stabilnost omrežja in zanesljivost oskrbe. Nenazadnje bi razvoj in vpeljava SMR omogočila "razvoj domače jedrske tehnologije in kompetenc", kar bi dolgoročno krepilo energetsko suverenost države, vpeljava SMR pa bi bila tako "strateško pomembna za povečanje energetske samozadostnosti Slovenije."

Kidričevo kot potencialna lokacija

Ena izmed izpostavljenih potencialnih lokacij za SMR je Kidričevo, več o njej pa bo, kot že omenjeno, mogoče izvedeti že v juniju. MOPE namreč pojasnjuje, da bo v okviru pred-izvedljivostne študije narejen pregled izvedljivosti tehnologij na primeru "obstoječe industrijske lokacije v Kidričevem z veliko potrebo po električni energiji in toploti."

Skupni imenovalec vseh obravnavanih lokacij, med katerimi je torej tudi Kidričevo, je "razpoložljivost obstoječe energetske in druge potrebne infrastrukture ob hkratni potrebi po električni energiji/toploti oziroma potrebi po prestrukturiranju in preusmeritvi lokacije v proizvodnjo električne energije s sodobnejšimi nizkoogljičnimi tehnologijami."

Vendar pa MOPE ponovno poudarja, da bodo rezultati študije služili le kot "informiranje in osnova za strateške odločitve ministrstva o nadaljnjih korakih in nikakor ne za konkretne odločitve o lokacijah oziroma tehnologijah."

Kaj pa zakonodajni okvirji?

Glede slednjih MOPE ocenjuje, da "sedanji predpisi ustrezno omogočajo gradnjo in obratovanje jedrskih reaktorjev." Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter iz njega izhajajoči podzakonski akti sicer že določajo zahteve za jedrske objekte, pa vendar je potrebno poudariti, da za SMR posebne zahteve niso določene še niti na mednarodni ravni. Tako bo ključno vlogo pri morebitni implementaciji tehnologije odigrala Agencija za jedrsko varnost (URSJV).

Kot pojasnjuje MOPE, je URSJV "upravni organ, ki je ključen pri pridobivanju dovoljenj za sevalne in jedrske objekte, torej tudi za SMR." Sodeluje v postopkih umeščanja v prostor, izdaje gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje, ter po izgradnji izda soglasje za začetek poskusnega obratovanja in dovoljenje za obratovanje jedrskega objekta. Za SMR bi veljali enaki postopki pridobivanja dovoljenj kot za jedrske elektrarne in raziskovalne reaktorje.

MOPE poudarja, da je projekt nakazal priložnost za izpolnitev zavez iz NEPN glede preučitve novih jedrskih tehnologij, predvsem "tehnologije malih in naprednih modularnih reaktorjev (angleška kratica: 'SMRs and AMRs')". Sodelovanje s podjetjem Sargent & Lundy v okviru projekta prinaša dragoceno svetovalno-tehnično pomoč in veščine vodenja mednarodnih projektov.

ELES prepoznava prednosti SMR

Družba ELES v projektu Phoenix predstavlja sistemskega operaterja prenosnega omrežja, njihova vloga pa je, kot pojasnijo, osrediščena predvsem na omrežne zmogljivosti v primeru implementacije jedrskih zmogljivosti.

Pri tem v družbi vsekakor prepoznavajo potencial SMR, zlasti v primerjavi z velikimi jedrskimi elektrarnami. Kot so pojasnili: "Družba ELES kot sistemski omrežni operater podpira implementacijo SMR, predvsem zato, ker v primerjavi z veliko jedrsko elektrarno zmanjšujejo tveganja glede oskrbe z električno energijo. Zlasti stroški sistemskih storitev ročne regulacije povrnitve frekvence bi bili v primeru implementacije SMR bistveno nižji kot pri veliki jedrski enoti, saj imajo SMR nekajkrat manjše moči kot velike enote."

"Za majhne države, kot je Slovenija, je manjši blok jedrske elektrarne bolj primeren kot velik blok tudi zato, ker je lahko postavljen bližje urbanim središčem in ker lahko toploto koristimo tudi za ogrevanje," še povedo in dodajo:

"Večino SMR namreč razvijajo v na način, da se poleg proizvodnje električne energije uporabljajo kogenerativno, tudi za zagotavljanje toplotne energije lokalnim skupnostim (daljinsko ogrevanje) in potencialno tudi s sočasno proizvodnjo vodika."

Tudi direktor ELES, Aleksander Mervar, je v preteklosti večkrat poudaril potrebo po aktivnem spremljanju teh tehnologij, saj so "gotovo SMR potencial, ki ga je smiselno ažurno spremljati."

Kaj pravijo v Skupini GEN?

Tudi v Skupini GEN energija aktivno sledijo razvoju SMR tehnologij. Pripravili so akcijski načrt za Nove jedrske objekte, ki vključuje študije in analize na tem področju. Kot so sporočili, se njihova "novo oblikovana ekipa strokovnjakov se ukvarja predvsem z novimi jedrskimi tehnologijami in spremlja razvoj novih tehnologij SMR." Poslali so tudi "zahteve za informacije prodajalca (Request for vendor information) s povabilom k strokovnemu dialogu" potencialnim ponudnikom tehnologij SMR. V GEN energiji vidijo SMR predvsem kot "dopolnitev projekta JEK2, in ne kot alternativo", saj povedo, da so mali modularni reaktorji enote z močjo do nekaj sto megavatov, medtem ko JEK2 predvideva blok večje moči (od 1.000 do 1.650 MW). Ob tem za prihodnost raziskovanja in morebitne implementacije SMR podčrtajo pomen tehnološke zrelosti, licenciranosti in ekonomske upravičenosti morebitne investicije.

SMR še v tem desetletju ali tej polovici stoletja?

V katero smer se podaja slovenska energetika in ali bomo na področju slednje priča tudi malim modularnim reaktorjem, pa bo, glede na napoved MOPE o junijskem dogodku, vsaj nekaj znanega že kmalu, da pa bomo tehnologijo SMR v Sloveniji videli delovati, pa bo, kot pojasnjujejo naši sogovorniki, preteklo še kar nekaj časa.

"Glede na to, da v zahodnem svetu v tem trenutku še ni verificirane tehnologije na tem področju, SMR nimajo vseh varnostnih in drugih certifikatov, glede časovnice implementacije ne želimo podajati ocen, nismo pa optimistični, da bo to še v tem desetletju," namreč povedo v družbi ELES, pojasnilo pa podajo tudi v Skupini GEN:

"Danes tehnologija SMR še ni na stopnji razvoja, ki bi omogočala izvedbo komercialnega projekta v časovnem okviru JEK2, torej s pričetkom gradnje okoli leta 2032 in obratovanjem do leta 2040."