Letošnje zima nas še ni obdarila z zajetno pošiljko snega, niti je v prihodnjih dneh vremenoslovci ne napovedujejo, a so bile zime v preteklosti meseca februarja že zelo hude.

Letošnja že druga zaporedna «zelena« zima

V sredini februarja 1952 je Slovenijo, poroča portal 24ur, zajelo epsko sneženje. Začelo se je z dežjem, v višinah se je 13. februarja ohladilo in sledilo je dvodnevno obilno sneženje. Zapadlo je meter in pol snega po nižinah zahodne in osrednje Slovenije. A takšno sneženje v današnjem času, še navajajo, ni nemogoče, je pa zelo malo verjetno. Letošnja zima naj bi bila ena najskromnejših s snegom v novejši zgodovini, skupaj z lansko bo že druga zaporedna «zelena« zima. Podobne razmere so bile v Sloveniji pred točno 30 leti, dve zaporedni zimi 1988/89 in 1989/90 sta bili s snegom še nekoliko bolj skromni. Precej drugače je bilo sredi februarja pred dvema letoma, ko je velik del Slovenije prekrivala snežna odeja, saj je na kočevsko-ribniškem koncu segala 70 centimetrov visoko.

Sredina februarja 1952 je prav tako postregla z obilnim sneženjem. 13. dne v mesecu se je začelo izjemno obilno sneženje, v zahodnem in osrednjem delu države je 48 ur brez premora močno snežilo. Skupaj s starim snegom je bilo 15. februarja zjutraj marsikje po nižinah več kot meter in pol snega.

Najdebelejša snežna odeja je bila v osrednjih in severozahodnih krajih, največ snega je zapadlo 14. in 15. februarja.

V Bovcu izjemnih 188 centimetrov snega

Številke izpred 68 let so res izjemne, še piše portal 24ur. Debela snežna odeja je že pred tem prekrivala tudi nižine, skupaj z novim snegom pa so številni kraji dosegli rekordno višino snega, ponekod se vrednostim od takrat niso več niti približali. Po podatkih Agencije za okolje je bilo 15. februarja zjutraj v Bovcu izjemnih 188 centimetrov snega, na Bledu le osem centimetrov manj. Še večje presenečenje so podatki iz osrednje Slovenije, saj je na Vrhniki snežna odeja segala 168 centimetrov visoko, le nekaj manj snega je bilo v Kranju in Ljubljani. Na vzhodu in jugu je bila količina padavin manjša, a vseeno je skupna višina snežne odeje večinoma presegala pol metra.

Na jugu Slovenije je bilo februarja 2018 veliko snega, ob koncu meseca v nekaterih krajih celo blizu enega metra.

Na razmere vpliva tudi globalno segrevanje

Podobne vremenske razmere pa se lahko po njihovih navedbah zgodijo tudi v sodobnem času, saj je na začetku februarja pred petimi leti ob naši južni meji v enem dnevu zapadlo okoli pol metra snega, še obilneje je snežilo nekoliko južneje, na severu Hrvaške. Vseeno so razmere iz sredine februarja 1952 zelo težko ponovljive, nekaj tudi na račun globalnega segrevanja.

In kakšni pogoji so potrebni za obilno sneženje? Najprej že predhodno debelo snežno odejo, kar se v zadnjih zimah zgodi bolj redko, piše omenjeni portal. Potem vremenski sistem, ki se počasi giblje čez Alpe in ciklon v Genovskem zalivu, ki potuje nekoliko južneje od Slovenije. Hladna fronta se mora vsaj kakšna dva dneva zadrževati v bližini naših krajev, hkrati pa mora biti še temperatura dovolj nizka za sneg po nižinah.

Najtoplejši v zadnjih 141 letih

Sicer pa je bil letošnji januar najtoplejši v zadnjih 141 letih, odkar agencije beležijo temperaturo, so sporočili znanstveniki Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA). Prejšnji mesec je bil tudi 44. januar zapored in 421. zaporedni mesec s temperaturami nad povprečjem 20. stoletja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Temperature v januarju so bile 1,14 stopinje Celzija nad povprečjem v 20. stoletju.

Površina arktičnega ledu je bila 5,3 odstotka pod povprečjem, ki temelji na meritvah, opravljenih med letoma 1981 in 2010. Pod povprečjem je bila tudi površina snega na severni polobli. »V nobeni državi in nad nobenim oceanom letos niso zabeležili rekordno mrzlega januarja,« so sporočili iz NOAA. Poročilo bo verjetno še poglobilo bojazni glede stopnjevanja podnebne krize, še piše dpa.