Dostop do zdravstvenih storitev je eden izmed ključnih ciljev sodobnih zdravstvenih sistemov. Če pride do omejene oskrbe, lahko to vpliva na kakovost ter uspešnost zdravstvene obravnave. V Sloveniji so sicer vsi, ki potrebujejo nujno zdravstveno ali zobozdravstveno oskrbo, obravnavani v 24 urah.

V Mariboru se čaka precej časa

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na prvi pregled čaka nekaj manj kot 80.000 bolnikov, od tega jih je več kot 32.000 čaka nad že dopustno čakalno dobo.

Čakalne vrste v Mariboru so tako eden izmed perečih problemov v lokalnem zdravstvenem sistemu, ki se sooča z enakimi izzivi kot preostali del Slovenije.

Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »nujno«, se izvede takoj, vendar najpozneje v 24 urah in ni predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, se izvede najpozneje v treh mesecih. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »redno«, se izvede najpozneje v šestih mesecih. Ne glede na rok iz četrtega in petega odstavka tega člena najdaljša dopustna čakalna doba znaša:

-        pri malignih obolenjih en mesec;

-        pri ortopedskih operativnih posegih 12 mesecev;

-        za izdelavo protetičnih nadomestkov po končni sanaciji zobovja 12 mesecev;

-        za ortodontsko zdravljenje, ki je označeno s stopnjo nujnosti:

-        "hitro" 12 mesecev;

-        "redno" 18 mesecev.

Najdlje se čaka na specialiste

Specialistični pregledi, kot so kardiologija, ortopedija in dermatologija, imajo pogosto najdaljše čakalne dobe. Diagnostične preiskave, kot sta MRI (magnetna resonanca) in CT (računalniška tomografija), so prav tako zelo iskane. Operacije, kot so zamenjava kolka ali kolena, imajo lahko čakalne dobe več mesecev.

Če pogledamo primer prvega ortopedskega pregleda, je okvirni termin v UKC Maribor v decembru 2025. Za primerjavo, v UKC Ljubljana je prvi možen termin že konec meseca. Na operacijo se v Mariboru čaka do septembra, medtem ko bi v UKC Ljubljana na vrsto prišli šele januarja 2029.

Na prvi dermatološki pregled z napotnico redno se v UKC Maribor čaka do 19. marca 2026. Če primerjamo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, boste na to storitev najhitreje na vrsti v ZD Nova Gorica, kjer je prvi termin v začetku avgusta 2025. V UKC Ljubljana bi na isti pregled čakali skoraj 600 dni, saj je prvi prost termin konec avgusta prihodnje leto.

Kot CT smo za primer izpostavili CT kolena. V ptujski bolnišnici imajo prost sprejem, medtem ko se v Mariboru čaka nekaj dni. V UKC Ljubljana je prvi prost termin v marcu. Če pogledamo še MR kolena, se čaka nekoliko dlje. V UKC Maribor je prvi prost termin v marcu, medtem ko je na Ptuju čez nekaj dni. V UKC Ljubljana je v oktobru 2025. Pri zasebnikih, ki delujejo s koncesijo, so čakalne dobe nekoliko krajše.

Opomba: Podatki so pridobljeni s portala ezdrav, čakalne dobe.

Najdaljše dopustne čakalne dobe so določene z zakonodajo. Če izvajalec ne more zagotoviti storitve v tem času, mora pacientu omogočiti zdravljenje pri drugem izvajalcu.

V zobozdravstvu so čakalne vrste še daljše

Če nekoliko pogledamo še v zobozdravstvene storitve, se na prvi ortodonstski pregled v ZD Adolfa Drolca Maribor čaka kar dobrih 7 let, prvi prost termin je namreč oktobra 2032. se pa na splošno v Sloveniji na ortodonta čaka zelo dolgo. Prvi mogoč redni termin je pri zasebnici v Sežani in sicer maja 2029. v ZD Ljubljana je prvi termin novembra 2030.

Na prvi otroški zobozdravniški pregled se v ZD Maribor čaka do maja 2025, medtem ko boste na telerentgen prišli v nekaj dneh tako v Mariboru. V Ljubljani je recimo za primerjavo za slikanje potrebno čakati vse do konca aprila.

Glavne težave s katerimi se sooča slovensko zdravstvo

Prvi razlog, zakaj so čakalne dobe v našem zdravstvu vedno večje je pomanjkanje kadra. Ker so kadri v bolnišnicah in zdravstvenih domovih preobremenjeni, se podaljšujejo čakalne dobe. Prav tako z naraščanjem števila prebivalstva, narašča tudi število pacientov.

Čeprav so čakalne vrste velik izziv v zdravstvu, izboljšave v digitalizaciji, boljša organizacija in večje financiranje lahko bistveno skrajšajo čakalne dobe in izboljšajo dostopnost zdravstvenih storitev.