Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes v okviru Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni pripravilo posvet o viziji razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji do leta 2040.

Med pogovorom so predstavili proces ter dosedanje aktivnosti in rezultate v okviru priprave Vizije 2040. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani je bila predstavljena scenarijska analiza kazalnikov, ki je prikazala trenutno stanje, trende ter smeri možnega prihodnjega razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema do leta 2040, sledila pa je še okrogla miza z uglednimi govorci, ki so razpravljali o strateških ciljih Vizije 2040 ter predstavili možne poti in rešitve v okviru ambiciozne, vključujoče in trajnostno naravnane vizije.

Kaj je namen priprave Vizije 2040?

[[image_3_article_80261]]

Namen priprave Vizije 2040 je oblikovati jasen nacionalni strateški okvir razvoja celotnega kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji, ki bo omogočal usklajeno usmerjanje politik ter dolgoročno perspektivo za kmetije in celotno verigo preskrbe s hrano.

Vizija bo zato nakazala, katere dolgoročne cilje želimo v Sloveniji zasledovati in kakšne rešitve želimo spodbujati za krepitev trajnosti, odpornosti in prehranske suverenosti.

Slovensko kmetijstvo potrebuje konkretne rezultate

[[image_1_article_80261]]

Kot je po posvetu za naš medij izpostavil Dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS, bo o razvoju slovenskega kmetijstva v letu 2040 v prihodnosti zagotovo teklo še mnogo razprav. "Na kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zelo pozdravljamo to široko razpravo o prihodnosti slovenskega kmetijstva. Veseli smo, da se je ministrstvo odločilo za participativni pristop, torej da vključuje različne deležnike," je poudaril.

Ob tem pa je spregovoril tudi o željah za prihodnost: "Želimo si, da bi ta proces trajal, kot večkrat rečemo, toliko časa, da bomo resnično prišli do rezultatov, ki jih kmetijstvo do leta 2040 potrebuje. Želimo si, da bi ta proces bil resnično participativen tudi v naslednjih tednih in mesecih in, da ne bi hiteli s pripravo vizije samo zato, da bo pripravljena."

"Kdorkoli bo nadaljeval z delom na ministrstvu, bo to vizijo moral "vzeti pod pazduho" in z njo delati naprej. Čas, ki ga bomo zdaj namenili temu ne bo vržen vstran, ampak bo še kako pomemben temelj bodočega razvoja slovenskega kmetijstva. "

Podnebne spremembe in drugi izzivi

[[image_2_article_80261]]

Če pogledamo kratkoročno sta, po mnenju našega sogovornika, glavna izziva v tem trenutku prilagajanje na podnebne spremembe in biovarnost. "Ne samo, da nekatere bolezni trkajo na naša vrata, ampak so že tukaj - bolezen modrikavega jezika, trsna rumenica in podobno," je pojasnil.

"Če pogledamo dolgoročno pa je prav tako zagotovo pomembno prilagajanje na podnebne spremembe, iskanje rešitev za to, da bodo kmetije ekonomske vzdržne in trajne ter obvladovanje, oziroma priprava takšnega političnega okolja, da bo kmetijstvo predvidljivo in, da ne bomo z nekaterimi rešitvami udejanjali ideologije, ne pa strokovnih rešitev," je zaključil.