Iniciativa Slovenski zdravniki je podprla zaposlene v vzgoji in izobraževanju pri prizadevanjih, da se otroci vrnejo v šole. Pozivu k normalizaciji zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter ostali civilni družbi se pridružuje z zahtevo: »Otroci se morajo nemudoma vrniti v šole.«

Iniciativa Slovenski zdravniki je skupina slovenskih zdravnic in zdravnikov, ki želijo ohraniti ugled in opravljanje svojega poklica na visoki etični, moralni in strokovni ravni. Predvsem pa skladno s Kodeksom zdravniške etike, Helsinško ter Ženevsko deklaracijo. V zadnjih mesecih so preko socialnih omrežij nekajkrat že opozarjali in izpostavljali problematiko spopadanja in reševanja epidemije COVID-19.

Na zadnji okrogli mizi so se, kot so dejali, zbrali zazrti v prihodnost, ki jo bodo gradili naši otroci in posebej poudarili, da s svojim znanjem in srcem stojijo za tem, da je primarna dolžnost družbe – skrb za naše otroke. Ob Pozivu k normalizaciji, ki smo ga objavili včeraj se tako zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter ostali civilni družbi, pridružuje tudi iniciativa Slovenskih zdravnikov z zahtevo: »Otroci se morajo nemudoma vrniti v šole.«

Iskanje pravičnosti in stališča enakosti

Oddajo, ki jo je v studiu posnela ekipa Slovenski zdravniki in si jo lahko ogledamo na Youtube, je povezovala Sabina Senčar dr. med, spec. ginekologije in porodništva , ki zase pravi, da je v prvi vrsti mama, žena, hči, sestra, prijateljica in ne zgolj zdravnica. V razpravi so sodelovali tudi Petra Mihalek  Novak dr. med. specialistka oftalmologije, sicer mama šestih otrok in vaditeljica telovadbe za nosečnice. Sodeloval je še Matjaž Figelj dr. med. spec. interne medicine, ki je že decembra lani v oddaji Studio City na TV Slovenija opozoril na negativne posledice strogih ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa. Ekipi strokovnjakov pa se je kot sama pravi, tako iz osebnega kot profesionalnega razloga, pridružila tudi Biserka Ilin dr. med. psihiatrinja, pedopsihiatrinja, psihoterapevtka.  Strokovnjakom je skupno to, da jih druži veselje do življenja in etična človeška plat, ki so jo dolžni zagovarjati – iskanje pravičnosti in stališča enakosti. Zavedajo se moralne zaveze, ki so jo izgovorili ob prejemu diplome – zapisana pa je v predzadnjem odstavku Ženevske deklaracije in govori takole: »Tudi če bom prisiljen v to, svojega medicinskega znanja nikoli ne bom uporabil za kršenje človekovih pravic in svoboščin.« Zato so se tudi odločili, da spregovorijo v imenu še ene skupine, ki si zasluži svoje mesto in je prav tako ranljiva, a prezrta v trenutnih ukrepih z epidemijo COVID-19 – to so otroci, šolarji, dijaki in študentje. »To so ti, na katerih sloni naša prihodnost.«, pravijo.

Potrebno je poskrbeti za razvoj in socializacijo naših otrok

Dr. Matjaž Figelj je mnenja, da je eden glavnih problemov v spopadanju z epidemijo pri nas (problem epidemije) predvsem ta, ker nam hočejo dopovedati, da smo bolni. Nismo bolni, mi smo zdravi, za to lahko živimo normalna življenja z nekaj drobnimi omejitvami, zavedati pa se moramo, da bom morda jaz, ali vi ali nekdo drug, čez 14 dni gostitelj tega virusa, ampak medtem, moramo živeti normalno in otroci morajo obiskovati šolo. Kako lahko pomagamo našim otrokom? Kako lahko skrbimo, da so zdravi, odporni? Da imajo dober imunski sistem? To in še več se sprašuje gotovo vsak odgovoren in ljubeč starš. Dr. Matjaž Figelj odgovarja, da je zelo pomembno, da poskrbimo za razvoj in socializacijo naših otrok.

Omogočiti jim moramo, da gredo čim prej v šolo, ker tam se vse te stvari tudi dogajajo. V šoli se krepi zdravje, znanje, kreativnost in pridobivajo veščine socializacije. Pomembno je, da otroci pridobivajo znanje. Samo tako bodo postali samozavestni in psihološko trdni. V skupini se strinjajo tudi, da ključno vlogo igra imunski sistem.

Omogočiti jim moramo, da gredo čim prej v šolo, ker tam se vse te stvari tudi dogajajo. V šoli se krepi zdravje, znanje, kreativnost in pridobivajo veščine socializacije. Pomembno je, da otroci pridobivajo znanje. Samo tako bodo postali samozavestni in psihološko trdni. V skupini se strinjajo tudi, da ključno vlogo igra imunski sistem. Dr. Sabina Senčar je opozorila, da bo, ne glede na to, ali bomo za zajezitev epidemije uporabljali zdravila ali cepiva, ključno vlogo odigral naš imunski sistem. Zato moramo zanj poskrbeti. Otroci se morajo gibati, družiti in se prekuževati. »Tako deluje naš imunski sistem – biti moramo izpostavljeni, da ga lahko treniramo.« pa je ob tem dodala dr. Petra Mihalek Novak.

Otroke je treba nujno prenehati travmatizirati

Svoj pogled na psihološko stanje otrok in mladih je v oddaji podala pedopsihiatrinja dr. Biserka Ilin. Dejala je, da po letih dela na področju pedopsihiatrije ve kakšna huda in nepopravljiva škoda se dela našim otrokom in mladim. Najbolj grozno se ji zdi to, da smo ravno tem najmlajšim naložili odgovornost in krivdo za morebitno bolezen ali smrt odraslih in starejših. To povzroča nepopravljivo škodo in otroke je potrebno tega bremena rešiti.

Medtem ko otroci v različnih starostnih obdobjih v času epidemije preživljajo različne stopnje psiholoških stisk, se ji zdi, da bi morali nekaj nujno in hitro ukreniti ter otroke takoj prenehati travmatizirati.

Medtem ko otroci v različnih starostnih obdobjih v času epidemije preživljajo različne stopnje psiholoških stisk, se ji zdi, da bi morali nekaj nujno in hitro ukreniti ter otroke takoj prenehati travmatizirati. Ravno na mladih namreč sloni naša varnost v starosti. Kolegi iz področja pedopsihiatrije se že od poletja naprej trudijo in v medijih opozarjajo družbo in odločevalce glede ukrepov, ki povzročajo nepopravljivo škodo otrokom, a posluha za njihove klice ni.

Vrnitev v šole bistveno ne vpliva na povečanje števila okužb

Dr. Petra Mihalek Novak je povedala, da imamo danes že več podatkov in študij kar se tiče koronavirusa kot smo jih imeli spomladi. Tako lahko sedaj vidimo tudi, da raziskave kažejo, da vrnitev v šole ne predstavlja nobenega bistvenega povečanja števila okužb. Kot primer je navedla ameriško zvezno državo Florido, kjer je njihov guverner 1. septembra lani odredil odpiranje države in s tem tudi šol. Tam nimajo več nobenega t.i. lock-downa, število smrti zaradi epidemije pa je v upadanju.

Seznanila je s tem, da ima Evropski inštitut za javno zdravje na svojih straneh objavljene podatke glede ogroženosti in smrtnosti otrok od starosti 0 do 18 let, ki v primeru COVID-19 kažejo na to, da je od vseh pozitivnih na testu delež otrok manjši od 5%.

Seznanila je s tem, da ima Evropski inštitut za javno zdravje na svojih straneh objavljene podatke glede ogroženosti in smrtnosti otrok od starosti 0 do 18 let, ki v primeru COVID-19 kažejo na to, da je od vseh pozitivnih na testu delež otrok manjši od 5%. Dejala je tudi, da zdaj že vemo, da otroci bolezen veliko bolje prenašajo v kolikor zbolijo in da je smrtnost med otroci zelo zelo nizka. Podala je primer Anglije – kjer je do konca avgusta 2020 v povezavi s COVID-19 umrlo 6 otrok, od katerih so imeli vsi že pridružene bolezni in nobeden ni bil povsem zdrav. V Sloveniji do danes še ne štejemo smrti otroka povezanega z novim koronavirusom. Podatki, ki smo jih do sedaj zbrali pa kažejo na to, da si otroci med seboj zelo redko predajajo virus.

Koliko so ob vračanju otrok v šolo ogroženi učitelji?

Čeprav je bila rdeča nit oddaje vračanje otrok v šolo, so se dotaknili tudi varnosti učiteljev. Dr. Matjaž Figelj je v ta namen pomirjal: »Vsi poklici v katerih ljudje trenutno delajo, da zagotovijo delovanje te družbe, so morali sprejeti to odgovornost in (eno) majhno tveganje, da bodo zboleli ter (eno) zares minimalno (skoraj nično) tveganje, da bodo v tej epidemiji tudi umrli. A ker ji je mar do te družbe, opravljajo svoje delo in nihče se ne pritožuje. Tukaj se moramo vprašati – ali so nam otroci pomembni? Mislim, da je to seveda retorično vprašanje in za to bodo morali tudi učitelji tukaj stopiti zraven in sprejeti tveganja, ki jih sprejemajo vsi ostali poklici v družbi. Zavedati se moramo, da smo pomembni vsi. Vsak lahko prispeva svoj delež k funkcioniranju družbe, tudi v epidemiji. Izkušnje kažejo na to, da v kolektivu ob pojavu virusa ne zbolijo vsi naenkrat, pač pa bolezen premagujejo po skupinah in postopno.« Ob tem je dr. Mihalek dodala primer vzgojiteljic v vrtcih, ki so ves čas v stiku z majhnimi ter smrkavimi otroki in spadajo v eno izmed najbolj prekuženih delov prebivalstva.

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

Zakaj so se pridružili Peticiji zaposlenih v VIZ in Peticiji podpisani s strani ostale civilne družbe, sem jih povprašala tudi sama. Na vprašanja sta mi odgovarjala dr. Matjaž Figelj in dr. Sabina Senčar.

Ali imate občutek, da so vaša strokovna mnenja v t.i. »skupini odločevalcev« v Vladi RS glede ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, bila do današnjega dne že kdaj slišana?

Dr. Figelj: »Prepričani smo, da smo bili slišani. To Sabina Senčar se je z gospo Tino Bergant soočila na televiziji. Upoštevani nismo bili. Želeli bi si, da bi se lahko večkrat soočili, tudi na televiziji. Verjamemo, da se bomo lahko le s konfrontacijo različnih mnenj in s širokimi pogledi uspešno spopadali z epidemijo. Epidemija je, kot vidimo, kompleksen pojav, ki presega kognitivne in čustvene kapacitete kateregakoli enoumja.«

Dr. Senčar: »Znanost ni vera. V znanosti je dovoljeno postavljati vprašanja, dvomiti, raziskovati. Pri tako hudih ukrepih, kot smo jih naložili našim otrokom bi pričakovala, da se na dnevni ravni diskutira, empirično dokazuje in tehta učinke ukrepov. Pa žal tega ni bilo slišati. Niti od Ministrice za šolstvo ni slišati, da bi se zavzemala za deležnike njenega resorja. Otroci s karanteno ne morejo rešiti ne epidemije in ne zdravstvenega sistema. V preteklosti so s svojim močnim in zdravim imunskim sistemom zajezili nekatere okužbe (okužbe noric), nikoli pa nismo družbe gradili na njihovi nesreči.«

Škoda, ki je bila z ukrepi povzročena otrokom in mladostnikom naj bi bila velika. Kaj se bo zgodilo, z njimi, če jih bomo še naprej šolali od doma in preprečevali stike s sovrstniki?

Dr. Figelj: »Doslej smo dokazali, da so otrokom med epidemijo, kot še nikoli do slej, upadle gibalne sposobnosti. Pridobili so na telesni teži. Psihiatri so opažali povečano število poskusov samomorov. Otrokom smo z epidemiološkimi ukrepi zelo škodili. Če bomo otrokom še naprej preprečevali šolanje v šolah, se bodo omenjeni trendi gotovo še naprej slabšali. Na podlagi ugotovitev kognitivne znanosti lahko napovemo, da se bodo otrokom, zaradi izolacije, slabše razvijale tudi njihove kognitivne sposobnosti, težave bodo imeli s socializacijo. Z e-šolo ne bodo pridobivali veščin učenja, slabše bo njihovo znanje. Izolacija otrok ne bo vplivala le na njihovo telesno zdravje, nepopravljive posledice bo pustila tudi na njihovem psihološkem zdravju, socializaciji. Smo zaradi epidemije, res pripravljeni žrtvovati naše otroke, njihovo prihodnost in prihodnost družbe kot celote. Želimo postati rekorderji v neumnosti? Verjamemo in prepričani smo, da ne. Ustavimo se. Otroci morajo v šolo jutri. Vsi – malčki v vrtce, šolarji in dijaki v šole, študentje na univerze.«

Zamislite si otroka zaprtega v sterilen mehurček. Njegov imunski sistem bi postal vojska, ki jo trenirajo za boj v vojašnični kantini. Bolj slabo je pripravljena vojska protiteles na vdore mikrobov, če ne počne ničesar dolge mesece izolacije. Ni zdravila, ki bi nadomestil zdrav imunski sistem.

Dr. Senčar: »Prav tako ne smemo pozabiti na pogoje, ki omogočajo otrokom zdrav imunski odziv. Imunski odziv se krepi tudi preko telesnega stika in izmenjave telesnih tekočin. Večina mikroorganizmov našemu zdravju ne škoduje. V paleti mikroorganizmov, ki nas obdajajo so mikrobi, ki nam pomagajo živeti. Imunski sistem se uči in krepi, ko razpozna slabe med dobrimi mikrobi. Zamislite si otroka zaprtega v sterilen mehurček. Njegov imunski sistem bi postal vojska, ki jo trenirajo za boj v vojašnični kantini. Bolj slabo je pripravljena vojska protiteles na vdore mikrobov, če ne počne ničesar dolge mesece izolacije. Ni zdravila, ki bi nadomestil zdrav imunski sistem. Če onesposobimo najmočnejše v družbi (mlade), odpremo vrata najšibkejši sovražni vojski, ki družbi grozi. Z vidika imunizacije družbe so ukrepi odstranitve najmočnejših členov popolnoma nesmiselni.«

Bo pri otrocih sploh še mogoče »zakrpati« nastalo škodo ali bomo za to potrebovali leta?

Dr. Figelj: »Vse škode ne bo mogoče »zakrpati«. To lahko z gotovostjo trdimo. Otroci so razvijajoča se bitja. Njihov razvoj sledi zakonitostim, ki so v različnih otrokovih življenjskih obdobjih različne. Kar zamudimo v enem življenjskem obdobju, ne moremo ali le s težavo nadomestimo v drugem življenjskem obdobju.

Želimo ustvariti generacijo, ki ji bo strah pred boleznijo in smrtjo krojil preostanek življenja? Verjamemo, da ne.

Otroci, bodo lahko razvili napačne vzorce spopadanja z življenjskimi izzivi. Želimo ustvariti generacijo, ki ji bo strah pred boleznijo in smrtjo krojil preostanek življenja? Verjamemo, da ne. Zato je cilj naših prizadevanj, da mora veselje do življenja postati vodilo v življenju naših otrok.«

Dr. Senčar: »Smo na točki, ko moramo razmišljati o načinih odškodnine za škodo, ki smo jo povzročili.«

Kaj lahko mi, starši naredimo za blaženje teh »lock-down« posledic pri otrocih?

Dr. Figelj: »Odgovor je preprost. Omogočiti jim moramo to, kar bi jim morala omogočati šola. Otroci naj se družijo. Prosti čas naj preživljajo zunaj, ne glede na to ali sije sonce ali dežuje. Igrajo naj se, hodijo, tekajo, kolesarijo, žogajo,… Berejo naj knjige. Poskrbimo za zdravo prehrano, ne komplicirajmo, hrana naj bo pestra. Glede trenutne situacije ne delajmo drame. Covid-19 za otroke ni nevarna bolezen. S koronavirusom bomo morali živeti, tako kot smo doslej živeli z drugimi virusi in bakterijami. Zavedati se moramo, da je odločevalcem uspelo prestrašiti mnoge starše.

Pozabimo tudi na testiranje otrok in šolnikov pred odprtjem šol. Testiranje nima strokovne osnove, našim otrokom bi povzročalo samo nepotrebno škodo.

Epidemija predstavlja za otroke prestrašenih staršev prav gotovo večje breme. Tudi zato je potrebno, da strokovnjaki, šolniki in starši združimo moči, da se šole takoj odprejo, da otrokom vrnemo normalno življenje. Zbrati moramo vso čustveno inteligenco, ki jo premoremo. Le tako nam bo jasno, da otrokom v šoli ne bomo natikali mask in jih obremenjevali z socialno distanco. Pozabimo tudi na testiranje otrok in šolnikov pred odprtjem šol. Testiranje nima strokovne osnove, našim otrokom bi povzročalo samo nepotrebno škodo.«

Dr. Senčar: »Vsega pa starši ne moremo nadomestiti. Otroci v razvoju potrebujejo vrstnike, širšo družino, ostale ogrožajoče in neogrožajoče odrasle, potrebujejo interakcijo s svetom. V nobenem življenjskem obdobju mehurček ožjih družinskih članov ni dovolj za razvoj človeka kot socialnega bitja. To je nenaravno in slabo. Dolgoživost je po mnogih raziskavah odvisna od sprejetosti in zaželenosti v medčloveških odnosih.«