Trgovci so zaskrbljeni, saj potrošnja ostaja precej zadržana, poročajo na Trgovinski zbornici Slovenije. Kljub napovedim o rasti realnih plač se namreč januarski podatki o prodaji v maloprodaji niso razvili v smeri, ki bi nakazovala občutnejše povečanje potrošnje. Hkrati je UMAR svojo pomladansko napoved gospodarske rasti oblikoval pred konflikti na Bližnjem vzhodu in energetskim šokom, ki je sledil, zato optimizem, ki ga napoved izraža, stoji na precej negotovih tleh.

Decembrsko povečanje potrošnje se ni preneslo v začetek novega leta

Po nekaterih napovedih naj bi realne plače v Sloveniji letos zrasle za približno štiri odstotke, kar je ena višjih stopenj dohodkovne rasti v zadnjem desetletju in precej nad napovedano dvoodstotno rastjo produktivnosti. Vendar pa januarski podatki kažejo drugačno sliko. Realni prihodki v maloprodaji so bili januarja za 1,5 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, decembrsko rahlo izboljšanje pa se ni nadaljevalo.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil največji januarski upad zabeležen pri prodaji motornih goriv, kjer so prihodki na letni ravni padli za 9,1 odstotka. Če prodajo goriv izločimo, so bili prihodki v maloprodaji skoraj nespremenjeni, saj so bili le za 0,1 odstotka višji kot leto prej. Prodaja neživilskih izdelkov se je povečala za 1,1 odstotka, prodaja živil pa se je zmanjšala za 1,5 odstotka. Prihodki v prodaji motornih vozil so se medtem na letni ravni znižali za 0,9 odstotka.

Na mesečni ravni so bili januarski prihodki v maloprodaji za 1,9 odstotka nižji kot decembra, kar po navedbah TZS potrjuje, da se decembrsko povečanje potrošnje ni preneslo v začetek novega leta.

Realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti

Pomladanska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za leto 2026 predvideva 2-odstotno gospodarsko rast. Poganjalo naj bi jo med drugim tudi zasebno povpraševanje, ki naj bi bilo za 2,8 odstotka višje kot lani, pri klasičnih storitvah - kamor sodijo trgovina, promet in gostinstvo - pa se pričakuje celo 5,8-odstotna rast dodane vrednosti.

Brezposelnost naj bi ostala nizka, inflacija pa okoli 2,6 odstotka. Napoved je bila pripravljena še pred nedavnimi konflikti na Bližnjem vzhodu, ki še vedno trajajo, in energetskim šokom, ki je sledil, zato na TZS ocenjujejo, da bo dejanska gospodarska slika leta 2026 v nekaterih pogledih manj ugodna.

»Pri TZS že vrsto let opozarjamo, da realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti. Letos naj bi bil po nekaterih napovedih ta razkorak celo izjemno velik: napovedana 4-odstotna rast plač ob zgolj 2-odstotni rasti produktivnosti je, na žalost, zgolj nadaljevanje dolgoletnega vzorca, ki postopoma spodkopava konkurenčnost slovenskega gospodarstva«, pravi predsednica TZS mag. Mariča Lah.

Tveganja, na katera je potrebno biti še posebej pozoren

Med tveganji, ki bodo zaznamovala letošnja gospodarska gibanja, na TZS izpostavljajo tri dejavnike. Geopolitična nestabilnost na Bližnjem vzhodu se je že odrazila v višjih cenah energentov in bo predvidoma povzročila dodatne inflacijske pritiske vzdolž celotnih dobavnih verig.

Zaostrovanje mednarodnih trgovinskih napetosti neposredno zadeva izvozno usmerjeno slovensko industrijo. Tretji dejavnik pa je domači pritisk visokih stroškov dela: nepričakovano visok dvig minimalne plače se bo z zamikom prenesel v potrošniške cene, kar deloma že nakazujejo februarski podatki, saj so se cene na mesečni ravni zvišale za 0,6 odstotka.

Kratkoročni ukrepi ne bodo pomagali

Vse to se odvija v ozadju strukturnega problema, ki ga kratkoročni ukrepi ne morejo odpraviti. Davčna politika, ki visoko usposobljene kadre spodbuja k izseljevanju iz države, dolgoročno poglablja razkorak med rastjo plač in rastjo produktivnosti.

Večja privlačnost slovenskega poslovnega okolja za takšne kadre bi bila eden od učinkovitih načinov za zmanjšanje tega razkoraka, vendar to terja drugačno davčno politiko, ne zgolj ugodnega gospodarskega cikla, še opozarjajo na TZS.