Žetev pšenice se počasi bliža h koncu. Pri Francu Küčanu, podpredsedniku Sindikata kmetov Slovenije, smo preverili, kako kaže z letošnjimi količinami žita, odkupnimi cenami in nasploh stanju na trgu pšenice v v Sloveniji. 

Pridelka je količinsko manj, nizka je tudi cena

Küčan, ki je tudi predsednik sektorskega odbora za žita, najprej pojasni, da je letošnje vreme slabo vplivalo na pridelek pšenice: "Maj je bil nekoliko prevlažen, junij pa absolutno prevroč. Posledično je bila žetev v povprečju skoraj 14 dni zgodnejša. Količinsko je pridelka manj od pričakovanega, hranilna vrednost pšenice pa je prav tako nižja (nizke vsebnosti beljakovin). Tudi cena je zelo nizka. Mislim, da bo povprečna cena pšenice vseh tipov okoli 190 evrov za tono. Veliko je namreč krmne pšenice. Naši kupci sicer na prefinjen način javnost obveščajo, da za premium pšenico ponujajo 230 evrov.  A v trenutnih razmerah jo je skoraj nemogoče pridelati. Razočaranje je res veliko."

Sogovornik nadaljuje, da kmetje že tretje leto zapored ne morejo pokrivati stroškov pridelave: "Letos je ponovno 300 evrov izgube na hektar. Po statističnih podatkih smo imeli v 15 letih samo v treh letih pokritost oziroma nekaj zaslužka, 12 let pa minimalno izgubo oziroma nepokritost pridelave (razlika med pridelovalnimi stroški in tistimi iz kalkulacij)."

Cene vhodov višje kot drugod

Naša težava je, tako Küčan, da so cene pogonskih goriv, fitofarmacevtskih sredstev in ostalih vhodov pri nas višje. "Smo mali porabniki, imamo pa najvišje cene. Pri Hrvatih, ki so večji porabniki, so že nižje cene, prav tako pri Avstrijcih in Madžarih. Na malih je zmeraj mogoče zaslužiti. Zato je tudi naša proizvodnja neverjetno draga. Za primer: pri nas je za kmetijsko nafto potrebno odšteti evro in deset centov, pri Hrvatih 0,70 evra." 

[[image_1_article_79259]]

V zadnjih desetih, petnajstih letih po mnenju Franca Küčana mlinarji kmetom 'kradejo': "Za pšenico so si izmislili štiri parametre, ki jih merijo: beljakovine, število padanja, sedimentacijska vrednost in hektolitrska teža. Od omenjenih štirih je pri vsakem kmetu eden v izpadu, s čimer lahko znižujejo ceno." V najboljših letih smo imeli v Sloveniji 34.000 hektarjev posejane pšenice, zdaj le še 27.000. 

"Politika se z nami noče pogovarjati"

Brez odgovora pa še vedno ostaja vprašanje, zakaj kmet v gotovem pekovskem izdelku za svojo pšenico, ki predstavlja 80 odstotkov osnovne surovine, dobi le od 5 do 7 odstotkov. "Nihče, niti agrarni ekonomisti si niso upali dregniti v to, kdo pobere največji del vrednosti. Javno sem že večkrat povedal, da je neumen tisti, ki bo še vztrajal in intenzivno prideloval slovensko pšenico za slovenske mline, za 'izbrano kakovost', če se vsi v verigi iz tega norčujejo. In dogaja se, na kar že dve, tri leta opozarjamo. Sleherna kmetija bo posejala le obveznih 100 do 150 kilogramov, uveljavila plačilno pravico (subvencijo), se vključila v ozelenitveni ali KOPOP program, in to bo to. Tudi če pšenico samo posejejo in nič vlagajo, dobijo vsaj nekaj. Vlada si ne da dopovedati, da smo Slovenci letos, pa tudi lani, pridelali pšenico le za tri mesece zaloge, potem pa smo odvisni od Hrvatov, Madžarov ... Tako ali tako je Hrvatom, ki so lastniki naših podjetij, v interesu, da moko ali pšenico pripeljejo s svoje države. Politika se noče pogovarjati z nami, ministrica nas ne posluša. Zahtevali smo, da se prepozna, da je sektor pšenice v hudi krizi. A odgovora ni bilo," zaključi sogovornik.