Leta 2023 so slovenske ženske rodile najmanj otrok doslej – skupno 16.989, kar je najnižja številka v 102-letni zgodovini spremljanja rojstev. Med novorojenčki je bilo 8677 dečkov in 8312 deklic. Na 1000 prebivalcev se je rodilo le osem otrok, kar je najmanj od leta 1922. Tudi začasni podatki za lansko leto nakazujejo, da bo število rojstev ostalo med najnižjimi do zdaj.
Med najbolj delovno aktivnimi v EU
Po eni stvari se slovenske matere uvrščajo med vodilne v EU - in sicer delovni aktivnosti. Med materami z dvema otrokoma, starimi od 18 do 64 let, je leta 2023 stopnja delovne aktivnosti dosegla 86,2 %, kar je bilo drugo najvišje v EU, takoj za Švedsko (88,7 %). Med materami s tremi ali več otroki je bila Slovenija s 77,5 % na četrtem mestu, pred njo so bile Danska, Švedska in Malta.
Povprečna starost mater ob rojstvu otroka se sicer od leta 2019 ni spremenila in znaša 31,1 leta, medtem ko se je starost ob rojstvu prvega otroka še nekoliko zvišala na 29,7 leta – to je najvišja vrednost od leta 1954.
Rojstva zunaj zakonske zveze so v porastu. Leta 2023 se je neporočenim materam rodilo 9606 otrok, kar predstavlja 56,5 odstotka vseh rojstev. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, se je prvič povzpel nad 50 odstotkov leta 2007, od leta 2011 pa ostaja blizu 57 odstotkov. Poročene matere so bile v povprečju stare 31,3 leta, neporočene pa 30,9 leta.
Četrtina žensk, starejših od 15, (še) brez otrok
Povprečno se je leta 2023 vsak dan rodilo 47 otrok, med vikendi nekoliko manj (37), med tednom pa več (50). Največ otrok se je rodilo v petek, 12. maja (72), najmanj pa v nedeljo, 17. decembra (24).
Statistični urad je te podatke objavil pred materinskim dnevom, ki ga praznujemo 25. marca.
Po zadnjih podatkih iz leta 2021 je bilo med ženskami, starimi najmanj 15 let, skoraj četrtina brez otrok. Med materami je bilo največ takih z dvema otrokoma (54 %), sledile so matere z enim otrokom (27 %) in matere s tremi otroki (15 %).
