Eden izmed teh pristopov je gozdna terapija, ki postaja vse bolj priljubljena tudi v Sloveniji. Kot poroča slo24.si, ne gre le za objemanje dreves, temveč za globoko izkušnjo, ki temelji na znanstvenih raziskavah o zdravilnih učinkih gozda na človeško telo in um.
Naravo doživljaš na povsem drugačen način
Ana Hribar, gozdna terapevtka in doktorska študentka socialne gerontologije, pojasnjuje, da je gozdna terapija voden, počasen in čuten sprehod v naravi. Njen namen ni poučevanje ali telovadba, ampak ustvarjanje varnega okolja, kjer se posameznik lahko umiri, sprosti in poveže s seboj.
S pomočjo posebnih vaj, ki aktivirajo čute, se udeleženec postopoma preusmeri iz miselnega vrveža v telo, s čimer začne naravo doživljati na povsem nov način. Številne raziskave potrjujejo, da redni obiski gozda zmanjšujejo stres, znižujejo krvni tlak in srčni utrip, hkrati pa izboljšujejo razpoloženje in krepi imunski sistem. Kot poudarja Hribarjeva, je ključno zavedanje, da učinki niso enkratni, temveč se gradijo s časom, podobno kot pri telesni vadbi.
Sprehod ni dovolj
Poudarja, da je potrebno zavestno aktivirati čute in biti prisoten, da bi narava lahko imela pomirjujoč učinek. Ana je bila prva v Sloveniji, ki je razvila posebne programe gozdne terapije za starejše in mamice z dojenčki. Srečanja redno izvaja tudi v Arboretumu Volčji Potok, saj urejeno okolje omogoča dostopnost tudi za gibalno ovirane osebe. Vsebino prilagodi tudi za ljudi z okvaro vida, sluha ali s kognitivnimi izzivi, kar poudarja univerzalnost in dostopnost terapije.
Kljub predsodkom, da gre le za "objemanje dreves", se večina udeležencev strinja, da so v gozdu doživeli nekaj popolnoma novega, čeprav so ga že večkrat obiskali sami. Po besedah Hribarjeve, se je odnos do narave v zadnjih letih spremenil in ljudje se vse bolj vračajo k njej, saj spoznavajo, da je naš prvinski prostor, kjer se telo in um naravno umirita.
