Marsikdo ne ve, da imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije pravo zakladnico genskih virov, ki jih ohranjanjo v obliki semen, trajnih nasadov ali v in vitro razmerah (tkivna kultura). V genski banki, ki od leta 2018 deluje v okviru Javne službe nalog rastlinske genske banke, njeni začetki pa segajo precej bolj v preteklost, hranijo številne avtohtone rastlinske genske vire in stare, lokalne sorte ter populacije kmetijskih rastlin, ki predstavljajo dragocen vir za vzgojo novih sort. Hkrati pa predstavljajo dragocen narodov zaklad, ki ga moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove.

Zametki genske banke segajo v začetek prejšnjega stoletja, ko se je po Sloveniji začelo zbiranje in proučevanje genskih virov. "Proučevali so jih zaradi žlahtnjenja novih sort kmetijskih rastlin, kar je eden od namenov uporabe genskih virov. Nekatere sorte iz tistega časa še danes pridelujemo," nam je povedala dr. Jelka Šuštar Vozlič, strokovno-tehnična koordinatorica Javne službe nalog rastlinske genske banke.

Zbirka fižola se ni obdržala

Velika večina takrat zbranih genskih virov se ni obdržala do današnjih dni, saj niso bili shranjeni na primeren način. "Če omenimo fižol. V 60. letih prejšnjega stoletja je Silva Avšič na Kmetijskem inštitutu Slovenije na območju celotne Slovenije zbrala obsežno zbirko fižola, ki je štela okrog 1500 različnih genskih virov/lokalnih sort. Ti viri so predstavljali osnovo za žlahtnjenje novih sort. Vzgojene so bile štiri sorte fižola: jabeljski pisanec, jabeljski stročnik, klemen in zorin. Slednjega pridelujemo še danes. Ker pa so bili genski viri neprimerno shranjeni (na sobni temperaturi), je padla njihova kalivost in se niso ohranili do današnjih dni."

Sistematično zbiranje slovenskih avtohtonih genskih virov kmetijskih rastlin se je začelo leta 1989 v okviru projekta Banka biljnih gena Jugoslavije in se do konca leta 2017 nadaljevalo v okviru programa Slovenska rastlinska genska banka. Omenjeni program je podprlo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru programa so organizirali tudi akcije zbiranja genskih virov. Šuštar Vozlič omeni že pokojno dr. Mihaelo Černe, ki je v 90. letih angažirala tudi šolske otroke in dijake, ki so od doma prinesli semena različnih vrst in sort kmetijskih rastlin, ki so jih dolga leta pridelovale njihove babice. V tistem obdobju so uspeli zbrati veliko starih lokalnih sort in populacij, ki so jih ustrezno shranili.

[[image_1_article_74197]]

V okviru štirih inštitucij je shranjenih več kot 5500 genskih virov

Genska banka na Kmetijskem inštitutu Slovenije je danes ena izmed štirih genskih bank, ki delujejo v okviru Javne službe nalog rastlinske genske banke, in je med vsemi tudi največja. Ostale tri so v okviru Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. "Skupno je v vseh štirih institucijah shranjenih več kot 5500 genskih virov, in to bodisi v obliki semen, trajnih nasadov ali tkivne kulture. Tako hranimo zbirke krmnih rastlin, vrtnin, žit, hmelja, krompirja, sadnih rastlin, jagodičja, vinske trte in zdravilnih aromatičnih rastlin. Se pa na terenu še najdejo stare sorte in lokalne populacije, ki jih že zelo dolgo pridelujejo, in bi jih bilo potrebno in vredno zbrati in shraniti za prihodnje rodove.."

Hranijo avtohtone rastlinske genske vire in stare, lokalne sorte ter populacije z dolgo tradicijo pridelovanja v Sloveniji

Sogovornica nam potrdi, da najdragocenejši material v genski banki predstavljajo avtohtoni rastlinski genski viri in stare, lokalne sorte ter populacije kmetijskih rastlin. "V pretežni meri hranimo tiste genske vire, ki izvirajo iz Slovenije, ali pa so se skozi stoletja pridelave v naših razmerah že dobro prilagodile. Tak primer je na primer fižol, ki izvira iz Srednje in Južne Amerike, se je pa pri nas zelo prilagodil, razvile so se številne lokalne sorte in populacije, ki jih hranimo v genski banki.," pojasni Jelka Šuštar Vozlič.

V genski banki ves čas zbirajo nove genske vire. Prinese jih lahko vsak, pri tem pa je pomembno poudariti, da zbirajo le tiste vrste in stare sorte, ki se pridelujejo že vrsto let (40, 50 let in več). "Želimo shraniti slovenski genski material, torej stare, lokalne sorte in populacije in ne tujih vrst ali novih sort, ki so na voljo na trgu."

Dolgo tradicijo pridelovanja pri nas ima tudi krompir, ki izvira iz Južne Amerike. Vsi poznamo tradicionalno slovensko sorto igor, ki pa je bil tako močno občutljiv na viruse, da ga ni bilo mogoče več pridelovati. Z žlahtnjenjem krompirja, ki že dolgo časa poteka na Kmetijskem inštitutu Slovenije, so bile vzgojene številne nove odpornejše sorte, ki jih danes pridelujemo. To so KIS Slavnik, KIS Vipava, KIS Blegoš, KIS Kokra, KIS Sora, KIS Tamar in druge. "V procesu žlahtnjenja iščemo vire odpornosti tudi v različnih starih sortah oziroma genskih virih." Z žlahtnjenjem so nastale tudi slovenske sorte krmnih rastlin, zelja, ajde, hmelja, fižola ...

[[image_2_article_74197]]

Kako pa je s paradižnikom? "Z žlahtnjenjem paradižnika se pri nas ne ukvarjamo. Me je pa pred časom poklicala gospa s primorskega konca in dejala, da je njena teta že več kot 70 let pridelovala paradižnik, ki je zelo dober. Zato ga bomo shranili v gensko banko. Vsak tak genski vir z veseljem sprejmemo, razmnožimo, opišemo in primerno shranimo. Pridobi tudi unikatno številko in neke vrste potni list, na katerem so med drugim podatki o tem, kdaj smo ga pridobili in kje ter na kakšen način ga hranimo."

Globalna genska banka se sicer nahaja na norveškem otočju Svalbard 130 metrov globoko v zmrznjeni zemlji. Tam v posebnih komorah hranijo kar 1,3 milijona vzorcev semen. Slovenskih genskih virov sistematično tam še nismo shranili. Si pa za to zelo prizadevajo, vendar so za to potrebna tudi ustrezna finančna sredstva.

Ker je banka zgrajena globoko v ledeni gori, je zaščitena pred poplavami, sušo, potresi, menda celo pred napadom z atomsko bombo. Banka semen je zakopana v permafrost, torej v zamrznjena tla blizu Arktike s stalno temperaturo - 18 stopinj Celzija.

Bi lahko dejali, da smo s pomočjo genske banke že rešili kakšno sorto pred izginotjem? "Res je. Tak primer je npr. sorta solate ljubljanska ledenka. Kot že ime pove, gre za solato, ki izvira iz Ljubljane, nato pa se je konec 18. in v začetku 19. stoletja širila po Evropi, v Avstrijo, Češko in tako naprej. Potem pa je kljub temu, da je imela tradicijo pridelave, skoraj izginila, saj je šla selekcija v smeri tipa solate z zelenim listnim robom in je bila zelo podobna drugi sorti, zato se ob vstopu v Evropsko uunijo ne bi mogla več tržiti. S pomočjo raziskave, v katero so bile vključene tudi sorte ljubljanske ledenke, ki se hranijo v tujih genskih bankah, smo uspeli obuditi sorto solate ljubljanska ledenka, ki je vpisana tudi Evropsko sortno listo in se danes spet lahko prideluje."

[[image_3_article_74197]]

Ali genski material tudi izdajajo?

Zanimalo nas je še, ali je mogoče v okviru genske banke pridobiti kakšnega od shranjenih genskih virov, morda celo kakšno sadiko. Jelka Šuštar Vozlič pravi, da sadik na inštitutu ne vzgajajo, saj je njihova naloga kot tudi naloga vseh genskih bank v Evropi in svetu predvsem zbiranje in hranjenje genskih virov za prihodnje rodove. Tudi količine posameznih genskih virov, ki jih hranijo genske banke, so majhne, npr. en stekleni kozarec. Seme mora biti predhodno primerno posušeno, hrani pa se dolgoročno pri temperaturi -20 stopinj Celzija v posebnih hladilnih komorah oziroma omarah. Le na ta način lahko seme dolgo ohrani kalivost. Prizadevajo si, da bi bili genski vir varnostno shranjen tudi na drugi lokaciji.

Je pa mogoče genski material tudi izdati. V tem primeru prejemnik podpiše sporazum o prejetju materiala, ki ga lahko uporabi za raziskave, žlahtnjenje in za lastno pridelavo.