V starosti 69 let je v torek umrl večmedijski in interdisciplinarni umetnik Marko A. Kovačič, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Njegov štiridesetletni opus obsega avtorske filme, performanse, instalacije in ambiente. Prejel je številne nagrade, med njimi Zlato ptico, Župančičevo nagrado in Zlato paličico.
Pionir novovalovskega performansa
Rojen leta 1956 je bil Kovačič pionir novovalovskega performansa. Njegovo delo je osebno angažirana refleksija družbenih pojavov in utopij, ki ga je vodila do ustvarjanja fantastičnih futurističnih ambientov in videov. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter leta 1988 zaključil podiplomski študij kiparstva.
[[image_1_article_83308]]
Več let je bil član Gledališča Ane Monro, med letoma 1983 in 1985 član umetniške skupine R IRWIN S (sedaj Irwin) ter pozneje tudi glasbene skupine Zlati Kastrioti.
Njegova prizadevanja so bila večkrat nagrajena:
1987 – Zlata ptica
1994 – Župančičeva nagrada
2011 – Zlata paličica
Specifičnost njegove prakse je bila povezovanje različnih medijev, domišljena naracija ter menjavanje vlog in osebnih identitet, so sporočili iz družinskega kroga.
Prelomni performansi in video dela
V 80. letih je Kovačič kot protagonist ljubljanske alternativne scene uprizoril antologijski novovalovski performans Casus Belli. Z značilno ironijo je obravnaval politične teme in družbene spremembe ter v svoja dela vnašal humor in absurd.
Med njegovimi prepoznavnimi deli je tudi video No More Heroes Any More, parabola o politiki in vojni, ki je uprizorjena kot partija šaha. Delo je vključeno v medijski arhiv Transitland.
Vzporedno z eksperimentiranjem je razvijal osebno angažirano refleksijo sočasnih družbenih pojavov in tematiziral koncepte muzejskih institucij, televizije, političnih ideologij in družbenih utopij. Njegovo ustvarjanje televizijskih mizanscen je mediji opisali kot "našo najbogatejšo televizijsko hišo".
Eksperimentiranje in konceptualna umetnost
Kovačič je z "subavkcijo" – zniževanjem cene z uničevanjem umetnine – tematiziral položaj samostojnega umetnika. Ves čas je raziskoval razmerje med umetnostjo in znanostjo, preteklostjo in prihodnostjo, osebnim in kolektivnim spominom.
V 90. letih je ustvaril Civilizacijo Plastosov, znanstvenofantastična bitja iz prihodnosti, ter fantastične futuristične ambiente in videe z mehaničnimi figurami, kukali, televizijskimi objekti, maketo mesta Katastropolis in hrupofonom.
Muzejske zbirke in retrospektive
Svojo muzejsko zbirko je prvič predstavil v Galeriji Škuc leta 1994. Leta 2020 je med pandemijo razvil projekt "Muzej naše in vaše polpretekle zgodovine" v Javki pri Rdeči zvezdi v Trbovljah.
V letih 2022 in 2023 je Slovenska kinoteka pripravila retrospektivne prikaze njegovega filmskega in video opusa, ki zajema narativna, performativna, eksperimentalna in dokumentarna dela – od zgodnjih analognih del na magnetnem traku do poznejših digitalnih formatov.
