Kot poroča Slo24.si, sta slovenska arheologa dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec lani na Krasu odkrila prazgodovinske lovske strukture, dolge več kilometrov, ki segajo v čas po zadnji ledeni dobi. Gre za izjemno obsežen sistem za množični lov na divjad, takšne arhitekture pa sodijo med največje v Evropi. Odkritje, predstavljeno v ugledni reviji PNAS, Slovenijo umešča ob bok pomembnim najdiščem na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Potrebno bo razmišljati v drugačni smeri

Dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, izredni profesor na oddelku za arheologijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, je razložil, da najdbe na Krasu pomenijo preobrat v razmišljanju, kaj so bile prazgodovinske skupnosti v Evropi sposobne načrtovati, graditi in organizirati.

Kot je še pojasnil, na Krasu ne gre za posamezne pasti ali naključne kamnite zidove, temveč za obsežne in skrbno načrtovane lovske sisteme, na nek način prave megastrukture, ki so zahtevale skupinsko delo, poznavanje gibanja živali ter zelo dobro razumevanje krajine.

Doslej so tovrstne monumentalne lovske strukture večinoma povezovali z Bližnjim vzhodom, severno Afriko in Srednjo Azijo, najdbe na Krasu pa kažejo, da je tudi Evropa razvijala primerljive oblike kompleksnega, kolektivnega lova, kar v osnovi pomeni, da je potrebno evropsko prazgodovino razumeti kot veliko bolj inovativno in povezano.

Kulturna dediščina je zapisana v celotni kraški krajini

Dr. Tomaž Fabec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dodaja, da obsežne krajinske strukture pričajo o dolgotrajnem in skupnostnem delovanju človeških skupin v odprti kraški krajini. Takšne najdbe hkrati poudarjajo, da je kulturna dediščina zapisana v celotni kraški krajini, ne le v posameznih najdiščih ali predmetih.

Čas nastanka je težko določiti

Za najdbe, ki izvirajo iz prazgodovine, je težko oceniti kdaj točno so nastale. Dr. Vrhovnik je za Slo24.si pojasnil, da so nastale pred pozno bronasto dobo, torej so starejše od približno 1500 let pred našim štetjem. Dejanske starosti zato v tem trenutku ni mogoče oceniti, saj bo zato potrebnih več raziskav.

Družbena organizacija in lovske strukture

Raziskave dr. Dimitrija Mlekuža Vrhovnika razkrivajo, da prazgodovinske strukture na Krasu niso bile delo majhnih skupin, temveč rezultat visoke stopnje družbene organiziranosti. Gradnja in uporaba teh objektov sta zahtevali sodelovanje več skupnosti, delitev znanja ter gosto mrežo zavezništev. Lov v takšnem obsegu ni bil namenjen le preživetju, temveč je deloval kot dogodek zbiranja. Skupne gostije ob ulovu so bile ključni politični dogodki, kjer so se utrjevala zavezništva in oblikovala pravila skupnosti.

Trajnostna raba prostora in arheološki izzivi

Dr. Tomaž Fabec poudarja, da te strukture pričajo o sposobnosti naših prednikov, da so okolje preoblikovali brez trajne degradacije. Razumevanje teh starih procesov rabe prostora je ključno za današnje prostorsko načrtovanje. Največji strokovni izziv predstavlja prepoznavanje teh struktur, saj ne gre za klasična izolirana najdišča, temveč za obsežne krajinske sisteme, ki se pogosto raztezajo čez državne meje, kar zahteva mednarodno usklajeno varovanje dediščine.

Tehnološki preobrat in prihodnost raziskav

Monumentalne strukture so bile tisočletja spregledane zaradi intenzivnega preoblikovanja krajine (kmetijstvo, gradnja), ki je zabrisalo njihove sledi. Ključen premik je omogočila tehnologija LiDAR, ki z laserskim snemanjem površja razkrije subtilne sledi v reliefu pod vegetacijo. Ta odkritja so šele začetek dolgotrajnega procesa, saj je cilj Zavoda za varstvo kulturne dediščine te ugotovitve vključiti v sisteme upravljanja prostora, da bi to dediščino ohranili tudi za prihodnost.