Slovenija mora vzdrževati ugled zgledne zaposlovalke tujih delavcev, saj je konkurenca na tem področju velika. Hkrati morajo delodajalci skrbeti, da so čim bolj konkurenčni. Za državo je sicer še vedno prioriteta zaposlovanje tujcev z Balkana, vse pa je treba ustrezno integrirati, je bilo slišati na ponedeljkovi okrogli mizi na to temo.

Število tujih delavcev narašča

Slovenija ima 4,4-odstotno stopnjo brezposelnosti in nekaj manj kot 44.000 brezposelnih. Trg dela v mnogih panogah ni zmožen zagotavljati povpraševanja po delovni sili, delodajalci zato delavce iščejo v tujini. Število tujih delavcev v Sloveniji posledično močno narašča.

Vodja področja zaposlovanja tujcev Anka Rode je pojasnila, da največ tujih delavcev še vedno izhaja iz držav nekdanje Jugoslavije in da balkanski kadrovski bazen še ni prazen. Je pa konkurenca pri pridobivanju tamkajšnjih delavcev velika, je opozorila. "Dejansko si glede na stanje na trgu dela nikakor ne moremo privoščiti, da bi se lahko tujim delavcem, našim delavcem kakorkoli pripetile kršitve pri delu," je pozvala.

Glede konkurenčnosti slovenskih delodajalcev je dejala, da se denimo po ponudbi plač ne morejo kosati z nemškimi in avstrijskimi, da pa je prednost Slovenije geostrateška pozicija. Nekateri delavci z Balkana gredo lahko čez konec tedna domov, če pa pridejo z družino, se ta "nekako lažje integrira v Sloveniji kot pa v Avstriji ali Nemčiji", je povedala.

Slovenija je pri zaposlovanju tujcev v primerjavi z Nemčijo še vedno bolj odprta, postopki so bistveno hitrejši, sploh z interventnim zakonom o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, večja je kontrola, je naštevanje prednosti Slovenije nadaljeval vodja oddelka za zaposlovanje tujcev v zaposlovalni agenciji Adecco Danijel Okilj.

Vedno več Azijcev zaposlenih v Sloveniji

V Slovenijo sicer po njegovih besedah vendarle prihaja vse več kadra tudi iz Azije, zlasti Indijcev.

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija, je za državo pri zaposlovanju tujcev še vedno prioriteta zaposlovanje državljanov držav nekdanje Jugoslavije, posebej v luči integracije. Ta namreč pri zaposlenih z Balkana, v določeni meri so izjema Kosovarji - na račun manjše kulturne in jezikovne oddaljenosti poteka mnogo lažje kot pri zaposlenih iz Azije, je dejal.

Integracija tujcev nujna

V zvezi z integracijo je pojasnil, da je bilo v Sloveniji lani izdanih 20.000 dovoljenj tujcem iz tretjih držav za prvo zaposlitev, letos pa naj bi ta številka dosegla 30.000. Če bi vsak od teh tujcev v Slovenijo pripeljal partnerja in dva otroka, bi v Slovenijo v treh, štirih letih prišlo 400.000 ljudi, je dejal in opozoril na posledični pritisk na področja stanovanj, zdravstva, šolstva. Tujci so po določenem času v Sloveniji upravičeni tudi do nekaterih socialnih transferjev. Njihova integracija je zato nujna, da ne bo imela Slovenija javnofinančnih težav, je podčrtal.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je medtem ocenila, da se potrebna dovoljenja za delo tujcev v Sloveniji še vedno izdaja prepočasi. Postopki na Hrvaškem so po njenih besedah precej hitrejši, zato se podjetja, ki imajo to možnost, raje preselijo tja.

Vodja kadrovske službe v družbi BSH hišni aparati Nazarje Aljaž Sečnjak je v predstavitvi izkušenj podjetja pri zaposlovanju tujcev pojasnil, da so si pri tem pomagali z usposobljenimi kadrovskimi agencijami in da so integracijo izvajali v obe strani - tujce so pripravljali na novo okolje, domače delavce pa na nove sodelavce. Prav tako so po njegovih besedah pripravili lokalno skupnost. Pomembna je transparentna komunikacija, je menil.

STA