Slovenija je v času pandemije COVID-19 v zelo kratkem času hitro povečala uporabo telekonzultacij, pri čemer se je uvrstila nad evropsko povprečje.

Telekonzultacije, ki so bile še leta 2019 skoraj zanemarljive, so danes pomemben del našega zdravstvenega sistema.

Hitro povečanje po pandemiji

Po podatkih OECD in analize, ki jo povzema Euronews, so bile telekonzultacije pred pandemijo v večini evropskih držav redke. Leta 2019 je evropsko povprečje znašalo približno 0,5 telekonzultacije na osebo letno. Med pandemijo se je njihova uporaba močno povečala, po letu 2021 pa se je stabilizirala na približno eni telekonzultaciji na prebivalca letno.

Tudi Slovenija je sledila temu trendu z izjemno dinamiko. Čeprav je  leta 2019 izhajala z nižje izhodiščne ravni 0,1, se je uporaba telekonzultacij hitro povečala in danes predstavlja pomemben del zdravstvene oskrbe.

Leta 2019 je povprečen slovenski pacient imel le 0,1 telekonzultacije letno, do leta 2023 pa se je ta številka povečala na 0,9. To predstavlja devetkratno povečanje in uvršča Slovenijo med države z najvišjo stopnjo rasti v Evropi. 

15 odstotkov vseh obiskov je na daljavo

Danes je v Sloveniji približno 15 odstotkov vseh zdravniških konzultacij na daljavo, to pomeni, da je vsak sedmi zdravniški obisk preko telefona ali preko videoklica. To Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje držav OECD, kjer delež znaša okoli 13 odstotkov, ter med digitalno bolj razvite sisteme v Evropi.

Najvišje deleže beležijo Estonija (36 %), Portugalska (26 %), Švedska in Danska (25 %), medtem ko so deleži v nekaterih velikih državah precej nižji, v Nemčiji na primer le okoli 1 %, v Franciji približno 4 %. 

Kaj je omogočilo širšo uporabo?

Strokovnjaki poudarjajo, da pandemija sama po sebi ni zadosten pogoj za trajno uveljavitev telekonzultacij. Dr. David Novillo Ortiz iz Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo opozarja, da so dolgoročni rezultati odvisni od političnih odločitev, digitalne infrastrukture ter pripravljenosti zdravstvenih delavcev in pacientov na uporabo novih oblik oskrbe.

Pomembno vlogo imajo tudi sistemi financiranja in povračil stroškov. V državah, kjer so telekonzultacije enakovredno financirane kot osebni pregledi, njihova uporaba ostaja visoka.

Izzivi ostajajo 

Kljub pozitivnim trendom ostajajo izzivi. Dr. Stefan Buttigieg iz Evropskega združenja za javno zdravje (EUPHA) opozarja na razlike v digitalni pismenosti med generacijami in regijami. Prav tako del zdravstvenih delavcev in pacientov še vedno dojema osebni pregled kot zlati standard zdravstvene oskrbe. 

Kljub temu podatki kažejo, da je Slovenija v kratkem času uspešno vključila telekonzultacije v zdravstveni sistem. Ključno vprašanje za prihodnost ostaja ali bo ta zagon mogoče ohraniti in telekonzultacije razvijati kot stabilen in enakovreden del zdravstvenega varstva.