Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Denis Kordež, je na obeležitvi desete obletnice Urgentnega centra Maribor odkrito priznal, da je bila država pri urejanju nujne medicinske pomoči (NMP) v preteklosti premalo odločna. "V naši državi se spremembe na področju nujne medicinske pomoči in urgentne dejavnosti dogajajo bistveno prepočasi," je bil kritičen.
Standardi se med regijami močno razlikujejo
Glavni steber napovedane reforme je, po njegovih besedah, ustanovitev Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč (JZRSNMP). Kot je razložil, gre za strateški odgovor na trenutno neenotno delovanje, kjer se odzivni časi, opremljenost in strokovni standardi med regijami močno razlikujejo.
Novi zavod bo tako pod eno streho združil dispečersko službo zdravstva, helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP) in mobilne enote na terenu.
Kaj to pomeni za državljane?
Kot je v nadaljevanju razložil Kordež, je cilj vsega tega dobro počutje pacientov. Enotno upravljanje naj bi namreč zagotovilo, da bo pomoč enako hitra in kakovostna ne glede na to, kje v državi jo potrebujete.
"Vzpostavitev enotnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč je sistemski in strateški odgovor države, čeprav morda bistveno prepozno, pa vendar."
Satelitski urgentni centri in dežurna mesta sicer ostajajo pod okriljem lokalnih zdravstvenih domov, vendar bodo delovali po poenotenih standardih usposobljenosti in logistične podpore. Država pa si od novega zavoda obeta tudi bolj transparentno porabo sredstev in lažje pridobivanje evropskega denarja za posodobitev opreme.
