V letu 2023 so komunalna podjetja v uniji skupaj zbrala za 58,2 milijona ton odpadne hrane, kar znese 130 kilogramov na prebivalca, Slovenija pa se je z 78 kilogrami odrezala najbolje. Predlanske količine zbrane odpadne hrane so bile sicer malenkostno, za 0,7 odstotka, večje kot v 2022.

Največ odpadne hrane zaradi gospodinjstev

Če se 130 kilogramov zbrane odpadne hrane na prebivalca razbije na posamezne sektorje, daleč največji delež (69 kilogramov) odpade na gospodinjstva. S 24 kilogrami sledijo proizvajalci hrane in pijač, s 14 kilogrami so nato naslednji v nizu gostinski ponudniki, 12 kilogramov odpade na primarno proizvodnjo, torej kmete, 10 kilogramov pa na trgovino oz. druge distributerje hrane.

Med državami EU so bile razlike velike

Na vrhu je bil z 286 kilogrami Ciper, z 261 kilogrami je sledila Danska, kjer je sicer močno izstopala tamkajšnja gospodarsko pomembna živilskopredelovalna industrija, z 201 kilogramov pa je bila na tretjem mestu Grčija. Na Portugalskem je bila količina na prebivalca pri 183 kilogramih, višja od povprečja pa je bila še na Irskem (157 kilogramov), v Belgiji (146 kilogramov), Franciji (142 kilogramov), Italiji (138 kilogramov) ter v Estoniji in Nemčiji (131 kilogramov).

Po drugi strani je bila na repu lestvice Slovenija z 78 kilogrami, pri čemer je na gospodinjstva odpadlo 34 kilogramov, na gostinske ponudnike pa 26 kilogramov. V ostalih sektorjih so bile številke zelo nizke. Tik nad Slovenijo se je uvrstila Madžarska (88 kilogramov), manj od 100 kilogramov odpadne hrane na prebivalca pa so zbrali še na Slovaškem (97 kilogramov) in Češkem (98 kilogramov). Podatki za Bolgarijo, Romunijo, Španijo in Litvo niso na voljo, zato Eurostat povprečje za EU izračuna na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij za države.

Odpadna hrana so tudi olupki, kosti,...

Odpadna hrana sicer vsebuje tako hrano, ki bi jo še lahko zaužili, kot tudi razne olupke, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki ne spadajo med užitni del in za katere je težko preprečiti, da končajo med odpadki. Zato se države trudijo zmanjšati predvsem količine zavržene hrane, ki je še užitna.

Leta 2023 je bilo takšne hrane v Sloveniji npr. 29 kilogramov, so pokazali podatki slovenskega statističnega urada, objavljeni novembra lani. So pa slovenski statistiki konec septembra objavili tudi že podatke za lani. V Sloveniji smo tako lani v povprečju zavrgli 79 kilogramov na prebivalca, od česar je 36 odstotkov oz. nekaj več kot 28 odstotkov predstavljal še užitni del.

STA