Ob uveljavitvi bi za izvajanje sistema na nepridobiten način skrbel upravljavec, sredstva za njegovo delovanje pa bi zagotovili proizvajalci pijač.

Cilj je zmanjšanje onesnaževanja okolja

Kot izhaja iz predloga, je cilj zakona med drugim doseganje ciljev na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač, zmanjšanje onesnaževanja okolja in zagotovitev zanesljivih podatkov o danih plastenkah in pločevinkah pijač na trg ter o odpadnih plastenkah in pločevinkah. Ob tem predlagatelj spomni, da mora Slovenija do 1. januarja 2029 izpolniti cilj v višini 90 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač ter doseči 30-odstotni cilj reciklirane plastike v plastenkah pijač do 1. januarja 2030. Če pa bi v letu 2026 dosegla prag 80 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk in pijač, pa se lahko glede na določila evropske uredbe država odloči, da namesto uvedbe kavcijskega sistema naredi izvedbeni načrt, ki bi ga morala izvajati v letih 2028-2030 ali 2029-2031.

"V Sloveniji obstaja tveganje, da v letu 2026 prag 80 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač ne bo presežen, saj je ločeno zbranih 73,4 odstotka vseh komunalnih odpadkov. Potem bomo morali kavcijski sistem uvesti nemudoma, da do 1. januarja 2029 dosežemo cilj 90 odstotkov," izpostavlja predlagatelj. Dodaja, da v tem primeru predlog zakona vzpostavlja pravno podlago za delovanje kavcijskega sistema, obenem pa zagotavlja predvidljivost in omogoča pravočasno pripravo na njegovo morebitno uvedbo.

Odločitev o tem, kdaj bi se zakon začel uporabljati, bi na koncu sprejela vlada

Predlog prav tako predvideva situacijo, da se zakon ne začne uporabljati v primeru, da je prag 80 odstotkov v letu 2026 presežen in da se za dosego okoljskih ciljev izvajajo ukrepi iz izvedbenega načrta. Za primer uvedbe kavcijskega sistema predlog določa kavcijo kot fiksni denarni znesek za posamezno plastenko ali pločevinko pijač, ki se potrošniku zaračuna ob nakupu pijač, ob vrnitvi prazne embalaže pa jo prejme nazaj.

Ob tem Lamut predlaga, da bi bil za izvajanje sistema organizacijsko in finančno odgovoren proizvajalec, ki da embalažo pijač prvi na trg. "To je lahko embaler, ki embalira pijačo v embalažo pijač ali to zanj izvaja nekdo drug ali uvoznik oz. pridobitelj embalaže pijač iz druge države članice ali tretje države," je navedel v predlogu. Za skupinsko izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo pa bi morali po Lamutovem mnenju proizvajalci pijač pooblastiti upravljavca kavcijskega sistema. Tega bi po vzoru drugih držav članic EU ustanovila interesna gospodarska združenja proizvajalcev in trgovcev pijač. "Upravljavec bi izvajal sistem na nepridobiten način, kar pomeni, da bi se dobiček, ki nastane v kavcijskem sistemu, namenil izključno za izboljšave izvajanja sistema, vključno z izobraževalnim in promocijskimi aktivnosti, ter za nižanje stroškov proizvajalcev," v predlogu pojasnjuje Lamut.

Sredstva za vzpostavitev sistema bi morali zagotoviti proizvajalci

Proizvajalci bi za morebitno uvedbo kavcijskega sistema morali zagotoviti zagonska sredstva za njegovo vzpostavitev, v nadaljevanju pa bi se sistem financiral iz prispevkov ali pristojbin proizvajalcev, nevrnjenih kavcij ter prihodkov od prodaje materialov iz zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač. Ustrezna infrastruktura za prevzemanje embalaže pijač pa bi bila vzpostavljena v trgovinah ali v njihovi bližini ter pri določenih ponudnikih pijač, ki bodo ob prodaji pijače in zaračunavanju kavcije prevzemali nazaj tudi odpadno embalažo pijač. Stroške vzpostavitve naprav za avtomatsko zbiranje odpadne embalaže pijač ali ročno prevzemanje v primeru manjših trgovin pa bi v celoti kril upravljavec. Ta bi sicer moral za upravljanje kavcijskega sistema pridobiti tudi dovoljenje pristojnih ministrstev.

Kavcijski sistem bi moral biti glede na predlog zakona vzpostavljen v 18 mesecih po prejemu dovoljenja in začetka prevzemanje odpadne embalaže pijač. V Sloveniji razprave o uvedbi kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač trajajo že skoraj tri leta. Na ministrstvu za okolje so aprila za STA ocenili, da bi lahko sistem uvedli še v tem mandatu in da o tem potekajo usklajevanja znotraj koalicije. Podporo kavcijskemu sistemu že ves čas izražajo nevladniki, nasprotujejo pa mu v Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije, piše STA.

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si.