Predsednik vlade Robert Golob se bo sicer danes sestal z obrambnim ministrstvom in stalnim predstavnikom pri zvezi NATO, Andrejem Benedejčičem. Na srečanju bodo razpravljali tudi o možnosti povečanja izdatkov za obrambo.

V četrtek pa bo potekalo zasedanje Evropskega sveta, na katerem bo sodeloval tudi premier Robert Golob. Slovenija za zdaj ostaja pri načrtu, da bo do leta 2030 namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda za vojaške izdatke. Vendar bi se ta načrt lahko pospešil in podražil, če bi v okviru EU ali Nata prišlo do novih dogovorov.

Neuradno bi se naj po poračnju 24ur razpravljalo tudi o spodbudah za domačo obrambno industrijo, povečanju števila vojakov in vlaganjih v zračno obrambo.

Sloveniji se očita premalo vlaganja v obrambo

Še vedno je precej odmevno srečanje med Trumpom in Zelenskim, ki se je sprevrglo v prepir. To odmevno srečanje Trumpa in Zelenskega je na stari celini, ki jo nova ameriška administracija postopoma potiska na obrobje svetovne politike, sprožilo močne odzive. Večina evropskih voditeljev, vključno s predsednico Natašo Pirc Musar, je izrazila podporo Ukrajini. "Mi imamo pogovore, ki potekajo brez Ukrajine. In govoriti o varnosti v EU ali v Evropi brez Evrope je skrajno neresno, nepošteno in ni v skladu s tem, kar Evropska unija je," je dejala Pirc Musarjeva.

Na družbenem omrežju X je dodatno poudarila, da dogajanje v Ovalni pisarni spodkopava vrednote mednarodnih odnosov in temelje diplomacije.

Slovenije na srečanju v Londonu ni bilo, interese države je predstavljal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. 

Na njene besede se je po besedah 24ur odzval Trumpov ožji sodelavec, ki je zapisal, da nič ne spodkopava Nata bolj kot neplačevanje dogovorjenega deleža. Ob tem je Sloveniji očital, da je ena od držav, ki za obrambo namenja najmanj sredstev.

Bo Slovenija že kmalu 2 odstotka BDP-ja namenila vojski?

NATO zahteva, da članice prispevajo vsaj 2 % BDP za obrambo. Slovenija trenutno prispeva približno 1,3 % BDP in mora povečati sredstva, da bi dosegla Natov cilj do leta 2030.

"Špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili obrambni izdatki v prihodnje, niso tako preproste. Enostavno je nekaterim politikom metati v zrak procente, a to pomeni milijarde, milijarde, ki jih je potrebno nekje vzeti," je pred tedni komentiral predsednik vlade Robert Golob, še piše 24ur, v povezavi z izjavo generalnega sekretarja Nata, da se moramo pripraviti na vojno, saj je to najboljša pot, da se ji ognemo. Zaveza, da bo Slovenija za obrambo namenila dva odstotka BDP, je stara več kot 10 let, vendar je ni izpolnila še nobena vlada, kar nas uvršča na sam rep seznama.

[[image_1_article_75001]]

Med drugim je tudi češki premier Petr Fiala pred začetkom neformalnega srečanja vse pozval, da bi bil takšen razmislek opraviti čim prej. "Če ne želimo, da se agresor širi in želimo mir, ki traja, se moramo ustrezno oborožiti," je zapisal na spletu. To pa ne bo možno brez povečanja obrambnih izdatkov na vsaj 3 % BDP. Cilj trenutno že dosegajo Poljska, Estonija, ZDA, Latvija in Grčija, medtem ko je Slovenija lani dosegla 1,34 % BDP.

Slovenija trenutno prispeva približno 1,3 % BDP in mora povečati sredstva, da bi dosegla Natov cilj do leta 2030.

"Dva odstotka (BDP) ni niti približno dovolj. Če tega ne bomo storili, smo danes varni, ampak čez štiri ali pet let ne bomo več. Če tega ne boste storili, pojdite na tečaje ruščine ali na Novo Zelandijo," je že pred časom ostro dejal nizozemski premier Mark Rutte.

"Temeljito bomo razmislili, na kakšen način bi Slovenija lahko povečala svoje izdatke za obrambo. Zaenkrat smo zadovoljni s tem, kar imamo v proračunih. Ne razmišljamo o povišanju, vsaj ne kratkoročno," pa je v začetku februarja povedal Golob, še zapiše omenjen medij.

Eden izmed ukrepov ponovno obvezno služenje vojaškega roka

Vse več držav ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka, nekateri politiki Evropske Unije pa podpirajo idejo o ponovni enotni uvedbi po vsej Evropi.

Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004, vendar se to vprašanje zdaj ponovno odpira tudi na slovenskem političnem parketu, medtem ko nekatere evropske države že vračajo nazaj obveznost.

[[image_2_article_75001]]

Za primer dobre prakse številni navajajo švedski model. Na Švedskem morajo vsi državljani, tako moški kot ženske, prijaviti svojo pripravljenost za služenje vojaškega roka, čeprav je le majhen delež polnoletnih dejansko vpoklican v vojsko. Danska prav tako preučuje uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, pri čemer naj bi leta že prihodnje leto uvedla novačenje žensk.

Obvezno služenje vojaškega roka je že v veljavi v več evropskih državah, kot so Ciper, Avstrija, Estonija, Grčija, Litva, Latvija, Finska, Švedska in Danska.

Slovenija je tako pred številnimi novimi izzivi na področju obrambe v času, ko se obveza povečevanja obrambnih izdatkov in razmislek o obveznem služenju vojaškega roka ponovno odpirata. Povečanje vojaških izdatkov na 2 % BDP do leta 2030 ostaja ključno vprašanje, ob tem pa Slovenija ostaja pod pritiskom, da izboljša svojo obrambno pripravljenost, zlasti glede na globalne varnostne napetosti in zahteve Nata.