Leta 2022 je bila, po podatkih Statističnega urada RS, skoraj polovica (47,4 %) prebivalcev Slovenije, starih 20–24 let, vključena v terciarno izobraževanje. Med študenti so prevladovale ženske in redno vpisani. Največ študentov na 1.000 prebivalcev je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji (36).

Danes je mednarodni dan študentov

Mednarodni študentski svet je 17. november razglasil za mednarodni dan študentov kot opomin na nacistično zasedbo poslopja praške univerze leta 1939 in na zaustavitev tamkajšnjih študentskih protestov. Poznejši dogodki na ta dan so prav tako zaznamovali študentska gibanja, med drugim z uporom študentov v Grčiji leta 1973 in češkoslovaško revolucijo leta 1989. 17. november je danes simbol prizadevanja študentov za boljši jutri ter njihovega boja za demokratično izobraževanje in demokratično družbo.

Med članicami EU se uvrščamo v sam vrh vse od 2013 (od takrat so na voljo podatki). Na ravni EU-27 je ta delež leta 2022 v povprečju znašal 36,5 %; največji je bil v Grčiji, 52,1 %, najmanjši pa v Luksemburgu, 9,1 %.

V prejšnjem študijskem letu je bilo v terciarno izobraževanje na 186 višješolskih in visokošolskih zavodih v Sloveniji vključenih 80.648 oseb. Od tega je bilo 57,9 % žensk in 74,6 % rednih študentov. Lani je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 16.629 oseb, od tega 59,7 % žensk.

Največ študentov na 1.000 prebivalcev v občini Trzin

V Sloveniji je bilo v študijskem letu 2023/24 vpisanih povprečno 38 študentov na 1.000 prebivalcev. Največ študentov na 1.000 prebivalcev je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji (36), najmanj pa v pomurski (28). Z vidika občine stalnega prebivališča je bilo največ študentov na 1.000 prebivalcev v občini Trzin (50), najmanj pa v občini Hodoš (6).

Na ravni celotne države je lani diplomiralo 8 študentov na 1.000 prebivalcev. Na ravni občine je bila po vrednosti tega kazalnika prva občina Tabor (13), zadnji dve pa Dobrovnik (2) in Razkrižje (2). V občini Hodoš ni bilo nobenega diplomanta.

Slovenija kot študijska destinacija

V študijskem letu 2023/24 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 9.494 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji je znašal 11,8 % ali za 1,2 odstotne točke več kot v predhodnem študijskem letu. Večina teh študentov je prihajala iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v 2023/24 jih je bilo med vsemi študenti iz tujine 52,7 %.

V prejšnjem študijskem letu je bilo, po podatkih Statističnega urada RS, največ štipendistov med študenti visokošolskega univerzitetnega in strokovnega izobraževanja: 35 % oz. 29 %. Med študenti magistrskega izobraževanja jih je štipendijo prejemalo 28 %, med višješolskimi študenti pa 8 %. Državna štipendija je znašala povprečno ­175 EUR, Zoisova pa 206 EUR na mesec.

Ali so študenti zadovoljni s količino prostega časa?

Prebivalci Slovenije so s količino prostega časa na splošno kar zadovoljni, študenti pa še nekoliko bolj. Leta 2022 je povprečna samoocena splošnega zadovoljstva s količino prostega časa na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) med študenti znašala 7,8, med vsemi osebami, starimi 16 let ali več, pa 7,5.

V primerjavi z letom 2018 se je zadovoljstvo pri obeh skupinah zvišalo za 0,3.