S polnopravnim članstvom v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) bodo imeli znanstveniki več možnosti za vključitev v projekte in mednarodne raziskovalne pobude, gospodarstvo pa poln dostop do Cernovih javnih naročil, kar vključuje priložnosti za razvoj in dobavo vrhunske tehnologije, so poudarili govorci na današnjem posvetu v organizaciji ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter državnega sveta.

Pomemben je stabilen in dobro organiziran znanstvenoraziskovalni sistem

Minister Igor Papič je poudaril, da so predpogoj za polnopravno članstvo postavili domači znanstveniki. "Članstvo v Cernu temelji na vzajemnosti," je dejal. Po njegovem pa je pomembno tudi, da ima država stabilen in dobro organiziran znanstvenoraziskovalni sistem. Slovenija je lani v znanost skupaj vložila 628 milijonov evrov, za letos se načrtuje 674 milijonov in v letu 2026 prek 700 milijonov evrov. "Slovenija je s svojim znanstvenoraziskovalnim in inovacijskim sistemom dokazala, da je lahko polnopravna članica. Cern pa v končni obliki takšnega članstva omogoča tudi vključevanje industrije in družbe, torej humanističnih vsebin," je pojasnil.

Kot je dodal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, članstvo poleg dostopa do znanosti in možnosti sodelovanja malih in srednjih podjetij prinaša večjo prepoznavnost. Inovativna podjetja je treba spodbuditi, da prepoznajo Cern kot odskočno desko za preboj na svetovni trg, je poudaril Lotrič. "Sodelovanje je zanje edinstvena priložnost, saj lahko dostopajo do vrhunskih znanj in tehnologij. Spodbuja inovacije, ki dajejo mladim in zagonskim podjetjem možnost razvoja naprednih rešitev in neposredne vključitve v njihove projekte, ne da bi zato morali zapustiti Slovenijo," je dodal.

Polnopravno članstvo bo podjetjem lahko prineslo tudi večje posle

"Sodelovanje s Cernom je zelo pomembno za našo konkurenčnost," je na okrogli mizi o tem, kako naj podjetja z njim sodelujejo za mednarodni tržni preboj, ocenila Tara Brus iz podjetja Žustal. Ta tudi malim podjetjem odpira nova vrata predvsem v tujini in predstavlja pomembno referenco. "A Cern ni samo naročnik, temveč tudi partner, torej nas spodbuja k iskanju novih rešitev," je dodal Nejc Gornik iz družbe Elgoline.

Za kontaktno točko v Sloveniji skrbi gospodarska zbornica in predstavnik slovenskega gospodarstva v Cernu Samo Tuma.

Kot sta povedala z Marjano Majerič z zbornice, zainteresiranim svetujeta vpis v bazo in sodelovanje na srečanjih, ki jih organizirajo. "Cernu pomagamo priti do zainteresiranih podjetij v lokalni državi, podjetjem pa do čim več Cernovih naročil," je povedal Tuma.

Pomembno je povezovanje znotraj domače znanstvenoraziskovalne sfere

Ob tem je Majeričeva opozorila, da Cern k sodelovanju vabi vsa podjetja. "Ko sodeluješ s Cernom, imaš priložnost tudi na globalnem trgu. To ni prostor le za visoko znanost, priložnosti so tudi za storitvene rešitve, od logistike, gostinskega dela in upravljanja objektov," je naštela. Cern je zahteven, njegovi razpisi pa birokratsko niti ne. "Je pa konkurenca huda, saj ima v svoji bazi 65.000 podjetij," je povedal Tuma. Država mora tako pomagati z vlaganji v razvoj in v kadre, s krepitvijo zavedanja koristi znanosti za družbo in s postavitvijo prioritet pri financiranju razvojih projektov, so ocenili sogovorniki podjetniške okrogle mize.

Profesor Danilo Zavrtanik je orisal dolgo pot Slovenije do polnopravnega članstva in opozoril, da je Cern sedaj pred novim razvojnim ciklom. Država pa je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za znanost Jureta Gašpariča pred ratifikacijo konvencije, katere zaključek pričakujejo spomladi. Njenega podpisa se nadejajo maja, junija pa nastop polnopravnega članstva in inavguracijo. Govorci okrogle mize z naslovom Kako delovanje v Cernu oblikuje ugled slovenske znanosti v svetu so ocenili, da bo ta še večji. Profesor Boštjan Golob je poudaril doprinos občutka, da lahko posameznik sodeluje v vrhunskih raziskavah na globalni ravni. "To je delo v skupinah, ki jih ne druži isti šef. Način razmišljanja in dela je povsem drugačen, kar je zelo pomembno za mlade raziskovalce," je opisal. Profesor Borut Kerševan je ocenil, da je Slovenija na tem področju v dobri kondiciji in da si znanstvena sfera pri financiranju želi stabilnosti.

Tudi stanje pri mladih je po njegovem dobro. "V znanosti pa moramo tako kot denimo pri športu skrbeti za mlade talente," je dejal in dodal, da je pomembno, da ti ne pobegnejo oz. da ostanejo povezani z znanstveno sfero. Slovenija je po besedah Slobodana Šešuma z zunanjega ministrstva dokazala, da ima vsebino, sedaj se bo ugled le še dvignil. Poudaril je pomen znanstvene diplomacije. Poslanec Svobode Miroslav Gregorič pa je znova izpostavil potrebo po večjemu financiranju znanosti. "Država da več za obresti za dolg in za vojsko," je opozoril, za znanost pa bi morala namesto milijarde evrov skupaj z industrijo nameniti tri odstotke bruto domačega proizvoda ali dve milijardi evrov.

STA