V Sloveniji je bilo v letu 2023 zavrženih 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje gre pripisati predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila. V trgovini z živili je nastalo odpadne hrane več za sedem odstotkov, v gospodinjstvih pa za dva odstotka.
Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kg hrane
Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije je delež užitnega dela odpadne hrane v letu 2023 znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej. MOPE z izvajanjem sortirnih analiz na nivoju gospodinjstev pridobiva dragocene podatke o vrsti odpadne hrane in količini hrane, ki jo gospodinjstva zavržejo.
Prvo tovrstno analizo so v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedli leta 2021 in 2022, rezultati pa so pokazali, da odpadna hrana v Sloveniji predstavlja 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov. Za izvajanje nove analize je izbrano javno podjetje Snaga Maribor. Analiza bo ponovno izvedena v dveh obdobjih – jesen/zima 2024/2025 in pomlad/poletje 2025, kar omogoča natančno sledenje sezonskim vplivom na vrsto in količino odpadne hrane.
Načrt in potek izvedbe
Javno podjetje Snaga Maribor bo praznilo zabojnike v okviru svojega rednega dela izvajanja javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov, nato bodo njihovi delavci pod nadzorom in navodili Inštituta za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko IKEMA d.o.o. sortirali ločeno zbrane biološke odpadke.
Na izbranih območjih vzorčenja v občinah Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Selnica ob Dravi in Starše bo potekalo zbiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov, pri čemer bo izvajalec javne službe na vsakem območju vzorčenja odvzel sedem vzorcev bioloških odpadkov na posamezno časovno obdobje. Vsak vzorec bo tehtal najmanj 300 kg in bo razdeljen na 11 frakcij, ki (med drugimi biološko razgradljivimi odpadki) vključujejo tudi užitni in neužitni del odpadne hrane. Cilj sortirne analize ločeno zbranih bioloških odpadkov je pridobiti čim bolj reprezentativne podatke za oceno deleža odpadne hrane med biološkimi odpadki na nacionalni ravni. Z odvzemom vzorcev bodo pričeli v torek, 12. novembra, analiza pa se bo zaključila do konca februarja, pri čemer vzorce ne bodo odvzemali v tednih božično-novoletnih praznikov, saj je v prazničnih dneh na mizi več hrane kot navadno. Analizo bodo na območjih istih občin ponovili še med marcem in junijem prihodnjega leta – a tudi to pot velja, da analiza ne bo potekala med prazniki (denimo velikonočnimi prazniki).
Uporaba podatkov
V okviru sortirne analize bo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pridobilo pomemben vpogled v sestavo bioloških odpadkov in količino užitnih in neužitnih delov hrane, ki končajo med ločeno zbranimi biološkimi odpadki. Ti podatki bodo v podporo prizadevanjem za zmanjšanje količin zavržene hrane, ministrstvu pa bodo omogočili oblikovanje učinkovitih politik na področju bolj odgovornega ravnanja s hrano.
Pridobljene rezultate bo ministrstvo uporabilo za oblikovanje smernic za občine o obveščanju in ozaveščanju gospodinjstev ter za izvedbo delavnic za občine in izvajalce javnih služb o metodologiji za izvajanje sortirne analize odpadne hrane. V sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo izvedenih tudi več delavnic in usposabljanj za različne deležnike v prehranski verigi, kjer bodo obravnavani načini preprečevanja odpadne hrane. Tako bodo denimo sledile izobraževalne delavnice o metodologiji za izvajanje sortirne analize odpadne hrane za občine in izvajalce javnih služb ter delavnice za občine o preprečevanju odpadne hrane v gospodinjstvih.
