Evropa se že desetletja sooča z vse pogostejšimi in hujšimi posledicami vremenskih in podnebnih ekstremov, ki ne prizadenejo le okolja, temveč tudi gospodarstva. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) so takšni dogodki v obdobju od leta 1980 do 2023 povzročili skupno kar 790 milijard evrov škode v 38 evropskih državah. Največje breme glede na število prebivalcev nosi prav Slovenija.
Slovenija izstopa z daleč najvišjo gospodarsko škodo
Analiza zajema države članice EU ter še enajst drugih evropskih držav, med njimi Švico in večino Zahodnega Balkana. V absolutnih številkah je največjo skupno škodo utrpela Nemčija, s približno 180 milijardami evrov. Sledijo Italija (135 milijard evrov), Francija (130), Španija (97) in Poljska (20 milijard evrov). Tudi če se osredotočimo le na obdobje po letu 2001, ostajajo te štiri države na vrhu seznama po absolutni vrednosti škode.
A če številke preračunamo na prebivalca, je slika precej drugačna. Slovenija izstopa z daleč najvišjo gospodarsko škodo: ta znaša kar 8733 evrov na prebivalca v zadnjih 44 letih. Za primerjavo: v Luksemburgu je ta številka 2694 evrov, v Švici 2685, Italiji 2330 in Španiji 2279 evrov.
Povsem na drugem koncu lestvice so Kosovo (10 evrov na prebivalca), Črna gora (41), Islandija (87), Turčija (104) in Malta (129 evrov).
Slovenija vodi tudi pri škodi na površino
Druga dimenzija primerjave je škoda na površino, oziroma koliko gospodarske škode vremenski pojavi povzročijo na kvadratni kilometer. Tudi tu Slovenija vodi s kar 866.467 evri na km². Sledijo Belgija (553.942 evrov), Nemčija (504.812), Švica (481.820) in Italija (446.788 evrov). Najmanjšo škodo na površino pa imajo Islandija, Kosovo, Črna gora, Finska in Estonija.
Poplave, nevihte, toča in močan veter
Poročilo izpostavlja, da so med najpogostejšimi in najdražjimi ujmami poplave, nevihte, toča in močan veter. Pri tem pa je le manjši del škode pokrit z zavarovanji, kar pomeni, da skupna gospodarska škoda narašča hitreje kot zavarovana.
Po podatkih EEA so med letoma 1980 in 2023 zaradi vremenskih ekstremov v Evropi umrli 246.376 ljudje. Največ življenj so terjali vročinski valovi, sledijo požari v naravi, mraz in suša. Vendar agencija opozarja, da vse žrtve zaradi vročine niso nujno zajete v statistiko, saj so vzroki smrti pogosto posredni.
