Kot poroča Slo24, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da ima šport v slovenski družbi posebno vlogo. "Šport ima v naši družbi posebno mesto – povezuje generacije, regije in družbene skupine ter krepi občutek pripadnosti in skupnosti. Je del naše identitete in vrednot, ki temeljijo na vztrajnosti, predanosti in sodelovanju," so dejali.

V Sloveniji šport ni le domena profesionalcev

Na ministrstvu dodajajo, da številni kazalniki potrjujejo to samopodobo. Glede na velikost države in število prebivalcev Slovenija dosega izjemne športne uspehe v svetovnem merilu, kar nas po dosežkih na prebivalca uvršča med najuspešnejše države na svetu. Več kot polovica Slovencev je namreč redno telesno dejavna, kar kaže, da šport ni le domena profesionalcev, temveč pomemben del vsakdanjega življenja številnih ljudi.

"Šport nas povezuje in združuje – ob uspehih se znamo veseliti skupaj, v težkih trenutkih pa ostajamo ponosni in složni," za Slo24 še dodajajo na ministrstvu.

Podatki Eurobarometra za leto 2022 kažejo precej zaskrbljujoče rezultate, saj 45 % prebivalcev Evropske unije nikoli ali skoraj nikoli ne telovadi oziroma se ne ukvarja s športom, 17 % jih to počne redko, 32 % jih je telesno dejavnih enkrat do štirikrat tedensko, le 6 % ljudi v EU pa se s športom ukvarja redno, torej petkrat ali več na teden.

Po drugi strani so slovenski podatki precej bolj spodbudni. Enajst odstotkov vprašanih je navedlo, da so redno športno aktivni, kar je skoraj dvakrat več od povprečja EU (6 %). Poleg tega se 41 % Slovencev ukvarja s športom vsaj nekajkrat tedensko, medtem ko evropsko povprečje znaša 32 %. Ostaja pa zaskrbljujoč delež tistih, ki se s športom sploh ne ukvarjajo - omenjenih 45 % na ravni EU. Ta podatek je močno povezan s t. i. “epidemijo debelosti”, ki je zajela Evropo in se, žal, ne izogiba niti Slovenije.

V zadnjih dveh letih sofinancirali 308 projektov športne infrastrukture

Pomemben steber športnega življenja predstavljajo lokalni športni klubi, ki imajo ključno vlogo pri razvoju mladih športnikov in ohranjanju športne kulture v skupnostih. Na ministrstvu pojasnjujejo, da država klube podpira na različne načine: "Tista društva, ki izpolnjujejo pogoje za to, lahko pridobijo status društva v javnem interesu (tudi na področju športa), s čimer dobijo pravico do namenitve (donacije) sredstev na podlagi Zakona o dohodnini. Uvrstitev na seznam upravičencev pa je neposredno povezana s statusom nevladne organizacije v javnem interesu."

Ministrstvo vsako leto krepi sofinanciranje investicij občin v javne športne objekte. Med letoma 2023 in 2025 so sofinancirali 308 projektov športne infrastrukture v skupni vrednosti 68 milijonov evrov.

Na državni ravni sofinancirajo izvajalce letnega programa športa, predvsem delovanje reprezentanc, medtem ko občine avtonomno določajo lastne programe in proračune za šport. Ministrstvo pri razpisih za sofinanciranje investicij upošteva višino sredstev, ki jih občine same namenijo športu, kar spodbuja lokalne skupnosti k dodatnim vlaganjem. S temi ukrepi država ohranja in krepi športni značaj Slovenije – tako na vrhunski kot na rekreativni ravni, od največjih športnih aren pa do najmanjših lokalnih igrišč, kjer se začnejo prve športne zgodbe prihodnjih generacij, še piše Slo24.