V Sloveniji imamo edinstveno ureditev, ki omogoča časovno neomejeno trajanje bolniškega staleža. V drugih evropskih državah, z izjemo Slovenije (do nedavnega tudi Bolgarije), je trajanje bolniškega staleža praviloma omejeno na največ eno leto.

V zadnjih letih Slovenija presegla 5 odstotkov

V zadnjih 3 letih je v Sloveniji stopnja bolniškega staleža že presegla 5 %, kar nas že uvršča med nekatere države z višjimi stopnjami, kot so Belgija, Švedska, Češka, Slovaška (nad 5 %) ter bistveno več kot nekatere države z nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 %).

Pred letom 2016 pa se je Slovenija glede na ta podatek nahajala nekje vmes in je bila po tem podatku skoraj primerljiva z Madžarsko,  Nizozemsko, Španijo idr. (med 3,5 in 4,0 %).

V 10-ih letih nadomestila narastla za 200 %

Izdatki ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015 izjemno naraščajo. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2 milijona evrov, v letu 2021 497,7 milijona evrov, v letu 2022 že 689 milijonov evrov in v letu 2023 606,9 milijonov evrov. Lansko leto do vključno novembra so ti izdatki znašali 568,3 milijona evrov. »Na takšno rast so v preteklih letih vplivale epidemiološke razmere (odhodki nadomestil iz razloga izolacije zaradi Covid-19 so v letu 2022 znašali 191,9 milijona evrov in so bili v primerjavi z letom 2021 skoraj enkrat večji), spremembe Zakona o delovnih razmerjih s skrajšanjem števila dni v breme delodajalcev ter dvig povprečnih osnov za obračun nadomestil v letu 2022, 2023 in 2024,« pojasnijo na ZZZS.

Razlogi za naraščanje zdravstvenega absentizma precej široki

Slovenska zakonodaja je namreč tudi v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. »Primere dolgotrajnih bolniških staležev bi morali sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Prav tako bi bilo potrebno posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev,« dodajo na ZZZS. Generalno so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža.

Ostajajo številni izzivi

Po mnenju ZZZS mora biti ključen cilj bodočih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. Glavni izzivi so tako zlasti: Sprejem ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela; preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja bolniškega staleža); povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje; prenova invalidske zakonodaje (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija...); zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti); vložitev naporov za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo (čakalne dobe kot potencialni generator daljših bolniških staležev).

ZZZS z laičnim nadzorom do številnih kršitev z dela

ZZZS izvaja t. i. laični nadzor nad začasno zadržanostjo od dela oz. t.i. bolniškim staležem v primerih, ko gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Pri nadzoru laični nadzorniki ZZZS ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS," pojasnijo na ZZZS. Laični nadzornik z obiskom na domu laično presodi spoštovanje danih navodil s strani zavarovanca. Svoja opažanja laični nadzornik zapiše v zapisnik o opravljenem laičnem nadzoru. Zapisnik o opravljenem laičnem nadzoru, nadzornik posreduje imenovanemu zdravniku ZZZS, ki skladnost zavarovančevega ravnanja z danimi navodili presodi s strokovnega vidika. V času, ko gre nadomestilo plače v breme delodajalca lahko nadzor vrši tudi delodajalec.

[[image_1_article_73727]]

»Laično kontrolo naroči imenovani zdravnik ZZZS. Nadzori se izvajajo ciljano, zato so najpogostejši nadzori pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času bolniškega staleža. Pri posameznih zavarovancih se na podlagi zahteve imenovanega zdravnika, zaradi odsotnosti zavarovanca ali zaradi ugotovitev, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, nadzor opravi večkrat,« pojasnijo na ZZZS.

V letu 2023 (za leto 2024 bodo rezultati znani v februarju) je od skupaj 4.466 opravljenih laičnih nadzorov, bila v 249 primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar je 5,6 % ugotovljenih kršitev. ZZZS na podlagi nadzorov v 136 primerih pri zavarovancih zaključil začasno zadržanost od dela, v 44 primerih pa je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času. Odločba o odvzemu nadomestila je bila izdana v 5 primerih. "Opravljanje laičnih nadzorov je tako eden od učinkovitih ukrepov ZZZS za obvladovanje absentizma," zaključujejo na ZZZS.