Za so glasovali skoraj vsi v Svobodi, NSi in SD, proti so bili v Levici in dva samostojna poslanca. Obrambno resolucijo je podprl tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Glasovanja so se vzdržali štirje poslanci Svobode in trije poslanci SD, proti je glasovala poslanka Svobode Lena Grgurevič. Odsotni pa so bili poslanci SDS in večina poslancev NSi.

"Smo v enem najbolj zapletenih obdobij po koncu hladne vojne"

Minister za obrambo Borut Sajovic je na seji izpostavil, da je Slovenija varna država, vendar je treba iskati rešitve, ki bodo varnost, mir in blagostanje zagotavljale še naprej. Za spreminjanje aktualne resolucije so se odločili zaradi drugačnih varnostnih razmer v svetu, katerim je "piko na i" po besedah ministra postavila vojna v Ukrajini, na kar se je treba odzvati. Poudaril je tudi, da so države, kot je Slovenija, daleč najbolj varne, če so del zavezništva.

Poslanec Svobode Martin Premk je izpostavil, da smo v enem najbolj zapletenih obdobij po koncu hladne vojne. Varnost, obrambo in odpornost bo zaradi zaostrene geopolitične situacije treba zagotovo okrepiti, kar po njegovem mnenju pomeni, da Slovenija ne bo le bolj pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi še vedno zanesljiva članica Nata. Zagotovil je, da vlada obrambnih izdatkov ne bo višala na račun rezanja pravic katerekoli skupine, še najmanj pa na račun socialnih transferjev. Poslanec SDS Žan Mahnič meni, da bodo na vrhu Nata v Haagu, ki bo v kratkem, od članic zahtevali višji dvig obrambnih sredstev, kot jih predvideva resolucija. Zahteve resolucije so zato nerealne, je prepričan. Prav tako meni, da "hrbtenica resolucije" ne more biti vlaganje v projekte za dvojno rabo. Najbolj po njegovih besedah bodejo v oči kadrovski viri.

"Kako boste dobili vojake?" se je vprašal. "Ne morete popolniti niti stalne sestave Slovenske vojske, potem pa govorite o neki rezervi in teritorialnih poveljstvih," je bil kritičen Mahnič. Resolucija namreč predvideva izgradnjo obvezne rezerve. Tako bi mirnodobno sestavo SV, za katero si prizadevajo, da bi štela 10.000 pripadnikov, po potrebi razširili do 30.000 pripadnikov.

Predviden dvig bo kmalu premalo

Poslanec NSi Janez Žakelj je spomnil, da je Slovenija dolgoletna članica Nata, kar s seboj prinaša pravice in dolžnosti. "Varnost vojakov mora biti najvišja vrednota. Samo tako bodo lahko dostojno varovali Slovenijo," je poudaril. Žakelj meni, da je dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka minimalen in ne razkošje. Se pa ve, da bodo predvideni dvigi kmalu premalo, meni. "Varnost je temelj svobode, gospodarstva, družine in življenja, kakršnega poznamo," je dejal. Resolucija namreč določa dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP.

Resolucija po besedah poslanca SD Jonasa Žnidaršiča izhaja iz temeljne ugotovitve, da se je varnostno okolje spremenilo. Kritičen je bil do kadrovske slike v vojski, meni, da je povečevanje na 30.000 pripadnikov nerealno. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je uvodoma podal postopkovni predlog, da najprej glasujejo o njihovem predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki so ga ta teden vložili v DZ. Ta se namreč navezuje na dvig obrambnih izdatkov. Predlog Levice, naj poslanci najprej glasujejo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma, so podprli tudi v SDS. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da akti, kot je resolucija, niso pravni, ampak so programske narave, zato bo DZ glasovanje o predlogu Levice opravil v 30 dneh od vložitve predloga. Vatovec je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal, da resolucijo spreminjajo vsakič, ko "se Nato česa spomni". Vsakršna okoliščina se ne spreminja sama od sebe, ampak ga spreminjajo države, v prvi vrsti najbolj močne Nata. Zahteve zavezništva temeljijo na premisi, da pomeni več orožja več varnosti, kar ne drži.

"Več orožja pomeni več nevarnosti"

V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa po besedah Tineta Novaka menijo, da dokument v tej obliki ne izpolnjuje temeljnega poslanstva oblikovanja utemeljenega in finančno odgovornega načrta razvoja obrambnih zmogljivosti. Izpostavil je, da z uvedbo dvojne rabe manipulirajo glede izpolnitve zavez Natu. Prav tako dokument ne predvideva nadzora nad transparentno porabo izdatkov. Razprava se je pretežno vrtela okoli vprašanja pridobivanja kadrovskih virov za SV in morebitnega dodatnega zvišanja obrambnih izdatkov. Minister Sajovic je zagotovil, da so za krepitev sil v vojski sprejeli številne ukrepe, ki dajejo rezultate. Svoboda pa o tem, ali je treba dvigniti izdatke za obrambo, vendarle ni bila povsem enotna.

Resolucija poleg investiranja v modernizacijo SV vključuje sicer tudi krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe, torej za vojaške in civilne namene, predvsem na področju infrastrukture in zdravstva.

STA