Po podatkih Evropske mejne in obalne straže – Frontex (francosko Frontieres exterieures) je v prvih enajstih mesecih 2024 število nedovoljenih prehodov na območju Zahodnega Balkana upadlo za 80 odstotkov.
Podanih je bilo 5173 prošenj za mednarodno zaščito
V Sloveniji je večina tujcev ob prijetju podala namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Večino, 63 odstotkov vseh prosilcev za mednarodno zaščito, so predstavljali državljani Maroka, sledijo državljani Afganistana, Sirije in Egipta. Ker je državam v regiji Zahodnega Balkana treba pomagati tudi pri upravljanju migracij, so na Ministrstvu za notranje zadeve v zadnjem letu okrepili tristransko sodelovanje z Italijo in Hrvaško. Ob različnih priložnostih so pozvali tudi k čimprejšnjemu podpisu statusnega sporazuma med Frontexom ter Bosno in Hercegovino, ki bo pomembno prispeval k varovanju zunanje meje Evropske unije.
Slovenija skupaj s sosednjimi državami, predvsem Italijo in Hrvaško, išče rešitve glede nadzora nad prehajanjem meja ter se dogovarja o možnostih za skupne mešane patrulje na meji Hrvaške z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. "Migracij ni mogoče učinkovito upravljati šele na notranjih mejah posamezne države. Varnostna vprašanja, povezana z migracijami, je treba reševati v tesnem sodelovanju s širšo regijo ter državami izvora migracij. Slovenija se jasno zaveda problematike nezakonitih migracij in je kot polnopravna članica schengenskega prostora vključena v iskanje skupnih evropskih rešitev," so zapisali v sporočilu za javnost.
Evropsko unijo obdaja nestabilno okolje in konflikti
Razmere v neposredni soseščini Evropske unije – v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu – so znatno povečale varnostno tveganje. Slovenija je na podlagi Zakonika o schengenskih mejah 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. "Gre za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem," so pojasnili na MNZ.
Začasni ponovni nadzor traja do 21. junija 2025.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti se mejna kontrola izvaja na način, da čim manj vpliva na potnike, okolje in gospodarstvo in še posebno na življenje prebivalstva ob meji. Izvajanje mejne kontrole na notranjih mejah daje policiji možnost identifikacije oseb, ki vstopajo v državo, kar je dodatno orodje za prepoznavanje resnih groženj za javni red in notranjo varnost, ki izhajajo zlasti iz terorističnih groženj in tveganj zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, vključno s tihotapljenjem ljudi. V zadnjih nekaj letih opažajo porast tihotapljenja migrantov in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih s tem. Slovenska policija tihotapljenje migrantov jemlje zelo resno - samo letos so preiskali 475 primerov, v katerih so prijeli 524 tihotapcev migrantov.
