Obstruktivna spalna apneja je motnja dihanja med spanjem, pri kateri zaradi zapore zgornjih dihalnih poti prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja. Najpogosteje se kaže z glasnim smrčanjem, premori v dihanju, nemirnim in nekakovostnim spanjem ter izrazito dnevno zaspanostjo. Bolniki so pogosto kronično utrujeni, imajo težave s koncentracijo.

Nezdravljena bolezen pomembno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, prometne nesreče in prezgodnjo smrt.

Univerzitetna klinika Golnik je skupaj s kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana prvič v Sloveniji uvedla zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Gre za pomemben strokovni in organizacijski mejnik v slovenskem zdravstvu.

Andrej Šenica je na novinarski konferenci pojasnil, da se bolezni niti ni zavedal. K zdravnici je prišel zaradi smrčanja, izkazalo pa se je, da gre za spalno apnejo.

Osnovne terapije ne prenašajo vsi bolniki

Osnovno zdravljenje spalne apneje je CPAP-terapija, ki je zelo učinkovita, a je vsi bolniki ne prenašajo. Pri nekaterih lahko obstruktivno spalno apnejo stabilizirajo s spalno opornico in kirurškimi posegi v žrelu ali obraznem skeletu, vendar te metode niso primerne ali uspešne pri vseh. »Zato ostaja skupina bolnikov, ki jih z obstoječimi metodami ne moremo ustrezno zdraviti. Z novo metodo jim lahko ponudimo sodobno in učinkovito terapevtsko možnost,« je poudarila vodja oddelka za motnje dihanja med spanjem na Univerzitetni kliniki Golnik Kristina Ziherl.

V Sloveniji je s CPAP-terapijo zdravljenih približno 9000 bolnikov, za novo obliko zdravljenja pa je primernih okoli tri odstotke. O primernosti odloča multidisciplinarni konzilij, uspešnost posega pa je približno 70-odstotna.

Nova metoda temelji na kirurški vgradnji stimulatorja v bližino podjezičnega živca. Bolnik napravo vklopi pred spanjem, med spanjem pa blaga električna stimulacija aktivira mišice jezika in preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti, ki je glavni vzrok obstruktivnih apnej. Ppimerna je za skrbno izbrane bolnike, mlajše od 60 let, z indeksom telesne mase pod 35 in brez večjih pridruženih bolezni. 

Varno zdravljenje z redkimi zapleti

Maksilofacialni kirurg UKC Ljubljana Luka Prodnik je dodal, da je stimulacija podjezičnega živca že uveljavljena predvsem v ZDA in nekaterih zahodnoevropskih državah. Uvedba v Sloveniji temelji na več kot 17-letnem sodelovanju med Golnikom in UKC Ljubljana, novembra lani pa so stimulator uspešno vgradili prvim petim bolnikom.

Zdravljenje velja za varno, resni zapleti so redki. Poseg traja približno dve uri in zahteva natančno izvedbo. Letos bodo v okviru pilotne študije stimulator vstavili še petim bolnikom, nato pa pričakujejo dokončne rezultate, ki bodo podlaga za odločitev o financiranju s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Strošek zdravljenja skupaj s stimulatorjem znaša okoli 30.000 evrov.

K zdravnici zaradi smrčanja, na masko se ni mogel navaditi

Svojo izkušnjo je delil tudi Andrej Šenica, ki so mu v začetku lanskega novembra vgradili stimulator. Pojasnil je, da se bolezni niti ni zavedal. K zdravnici je prišel zaradi smrčanja, izkazalo pa se je, da gre za spalno apnejo.

Prejel je CPAP-aparat, vendar se nanj ni mogel navaditi, maska je bila med spanjem zelo moteča. S spalno opornico pa je imel občutek dušenja. Ker so se simptomi utrujenosti stopnjevali, ni imel pomislekov glede preizkusa nove metode. Po operaciji je imel sprva nekaj težav, ki so hitro izzvenele.

Po operaciji je imel nekaj težav z govorjenjem in prehranjevanjem, a je bilo iz dneva v dan bolje, tudi rana se je hitro celila. Kot je izpostavil, delovanje stimulatorja ni moteče in z njegovo uporabo je zelo zadovoljen. »Ni več smrčanja in zbudim se naspan, poln energije,« je poudaril.