Po najnovejši analizi raziskovalnega centra Demostat prebivalci Srbije za hrano v povprečju namenijo več kot 40 odstotkov mesečnih prihodkov. To jih postavlja v sam vrh regije po deležu izdatkov za osnovne življenjske potrebe. Med tem, ko Slovenci prrabimo manj kot 20 odstotkov.

Primerjava z državami regije: Slovenija precej pod povprečjem

V primerjavi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije so podatki naslednji:

  • Hrvaška: približno 27 % prihodkov gre za hrano.

  • Črna gora: okoli 30 %.

  • Slovenija: le 18,8 %, kljub višjim cenam življenjskih potrebščin.

Povprečne plače in stroški v regiji

Srbija

  • Povprečna plača (januar): 920 evrov

  • Minimalna plača: 485 evrov

  • Povprečna potrošniška košarica: 905 evrov

  • Minimalni paket osnovnih dobrin: 470 evrov

Slovenija

  • Povprečna plača: 1570 evrov

  • Minimalna plača: 930 evrov

  • Izdatki prebivalcev:

    • Hrana in brezalkoholne pijače: 18,8 %

    • Prevoz in komunikacije: 26,9 %

    • Stanovanje in oprema doma: 19,7 %

Po ocenah Numbea znašajo mesečni stroški štiričlanske družine v Ljubljani 2860 evrov brez najemnine. Življenje v Ljubljani je v primerjavi z Beogradom dražje za 21,2 %, najemnine pa kar za 35 %.

Hrvaška

  • Povprečna plača: 1392 evrov

  • Minimalna plača: 750 evrov

  • Delež prihodkov za hrano: povprečno 27 %, pri nižjih dohodkih tudi do 50 %

  • Stroški za družino: 2685 evrov

  • Najemnine: za 1,3 % višje kot v Srbiji

Črna gora

  • Povprečna plača: 1004 evre

  • Minimalna plača:

    • 600 evrov za srednješolsko izobrazbo

    • 800 evrov za visokošolsko izobrazbo

  • Delež za hrano: dobrih 30 %

  • Mesečni stroški družine: 2190 evrov

  • Življenje v Podgorici je od Beograda cenejše za 8,2 %, najemnine pa so nižje za 22,6 %

Razlike v metodologiji izračunavanja potrošniške košarice

V Srbiji temelji izračun potrošniške košarice na tričlanski družini, medtem ko druge države regije uporabljajo model štiričlanske družine. Poleg tega srbska potrošniška košarica ne vključuje nekaterih postavk, ki jih evropske države obravnavajo kot osnovne – na primer stroškov letovanja.

Demostat opozarja tudi na razlike v sestavi košarice: v državah EU so vključeni tudi izdatki za izobraževanje, kulturo, oblačila in obutev, kar v Srbiji ni vedno upoštevano kot nujno.