Nad zdravjem v Sloveniji bdi tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki redno posodablja statistike ter vsako leto izda poseben statistični letopis, ki predstavi stanje na področju slovenskega zdravja.

Da razumemo zdravstveno stanje v Sloveniji, se moramo za trenutek poglobiti v demografske dejavnike. Tako v oči takoj pade podatek, da v Sloveniji, tako kot v drugih zahodnih državah, že več let narašča delež prebivalcev, starejših od 65 let, kar lahko pripišemo zmanjševanju števila rojstev ter vse počasnejši umrljivosti starejše populacije. Izračuni kažejo, da bi do leta 2057 delež starejših od 65 let v Sloveniji predstavljal kar 31 % vseh ljudi.

Povprečna starost Slovencev ob smrti se zvišuje – medtem ko moški v povprečju živijo do 74. leta, ženske živijo 8 let dlje, do 82. leta starosti.

Samomorilnost nekoliko manjša

Smrtnost zaradi samomora v Sloveniji se je v zadnjem desetletju znižala, v letu 2018 je na tak način umrlo 353 ljudi, od tega večina, kar 274 moških. Večina samomorov se zgodi v severovzhodnem delu Slovenije, kar je mogoče razložiti tudi s slabšo socioekonomsko in gospodarsko situacijo.

Najpogostejši vzroki smrtnosti pri nas so neoplazme oziroma tumorji, tako pri ženskah kot moških pa sledijo bolezni obtočil oziroma srčno-žilne bolezni.

Vse manj rojstev, starejše matere

Medtem ko se življenjska doba daljša ter bodo velik del prebivalstva v Sloveniji v prihodnosti predstavljali starejši, pa je mladega prebivalstva manj. Stopnja rodnosti namreč še kar upada, slovenska nataliteta pa se uvršča celo pod evropsko povprečje. Strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da taka stopnja rodnosti za dolgoročno naravno obnavljanje prebivalstva ne zadostuje … Pa številke? V letu 2018 smo zabeležili 19 245 živorojenih otrok, več dečkov kot deklic.

Zanimive trende pokažejo tudi številke o starosti žensk, ki rojevajo. Pričakovano prevladujejo posameznice med 25. in 34. letom, a vedno več je žensk, ki se za otroka odločijo tudi po dopolnjenem 40. letu starosti. Povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka znaša 29,5 let, povprečna starost vseh porodnic pa se je nekoliko zvišala in znaša 31 let.

Bolezni, ki pestijo Slovence

Če nas zanima, kaj pesti Slovence, nikakor ne moremo mimo bolezni obtočil, torej bolezni srca in ožilja, ki še vedno predstavljajo kar 38 % vseh smrti. A slednje pogosteje doletijo ženske, predvsem v obliki možganskožilne bolezni in srčne odpovedi, medtem ko moški pogosteje umirajo zaradi različnih bolezni srca.

Bolezni srca in ožilja so močno povezane z življenjskih slogom – tako dejavnik tveganja predstavlja predvsem višji indeks telesne mase, ki postaja vedno pogostejši razlog za zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, srčno kap, srčno popuščanje in možgansko kap.

Zlo sodobnosti – rak

Nikakor ne moremo spregledati tudi raka, saj se število zbolelih vsako leto veča. V Sloveniji tako živi okrog 108 000 bolnikov z eno od oblik raka, letno pa jih umre nekaj več kot 6000. Moške pogosteje zadene rak prostate, ženske kožni rak, sledijo pa raki dojke, pljuč, debelega črevesa in danke. A vseeno dolgoročne napovedi kažejo, da se je preživetje slovenskih rakavih bolnikov čedalje boljše, kar lahko pripišemo tudi uspehu naše medicine in slovenskega zdravstvenega sistema.

V slovenskih bolnišnicah je bilo v letu 2018 zabeleženi kar 421 242 bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, poškodb, zastrupitev, porodov, fetalnih smrti, obravnav novorojenčkov, kar je nekoliko več kot v prejšnjih letih.

O nalezljivih boleznih

Ob (vsaj medijski) viralnosti koronavirusa se dotaknimo tudi nalezljivih bolezni pri nas. Zadnji statistični podatki NIJZ kažejo, da smo v Sloveniji v letu 2018 zabeležili 59 585 primerov nalezljivih bolezni, če pa dodamo še spolno prenesene okužbe, je bilo primerov 1415 več. Pomembno je poudariti, da so prijavljeni primeri spolnih okužb daleč od tega, da bi predstavljali realno stanje, saj mnogi okuženi zaradi sramu ali drugih dejavnikov morda niti ne obiščejo zdravstvene ustanove.

Prevladujejo predvsem črevesne nalezljive bolezni, od glistavosti, noroviroze, rotaviroze, kampilobakterioze do okužbe z E.coli in drugih. Največ črevesnih bolezni se pojavi v starostni skupini od 1. do 4. leta, zaznavamo pa jih predvsem januarja, marca in junija.

Za številne bolezni krivi tudi klopi

Upad okužb NIJZ beleži za klopni meningoencefalitis, virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. V letu 2018 je bilo prijavljenih 153 primerov takih okužb, kar je opazno manj kot v predhodnih letih. Klopi prenašajo tudi lymsko boreliozo, s to boleznijo je bilo pred dvema letoma prijavljenih kar 7543 bolnikov.

Moderna bolezen v porastu – sladkorna bolezen

Velik izziv tako za družbo kot za zdravstveni sistem predstavlja sladkorna bolezen. Število obolelih se namreč leto za letom povečuje – konec leta 2018 je v Sloveniji zdravila za zniževanje glukoze oz. krvnega sladkorja prejemalo kar 113 700 oseb, prišteti pa moramo še bolnike, ki zdravil ne potrebujejo ter take, ki sploh ne vedo, da se s sladkorno boleznijo soočajo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotavlja, da se je število bolnikov s sladkorno boleznijo v obdobju med letoma 2009 in 2018 povečalo za kar 29%.

Vedno debelejši

Eden od razlogov je gotovo tudi nezdrav življenjski slog, predvsem debelost, ki velja za približno 20 % slovenskih odraslih, medtem ko jih je več kot polovica čezmerno hranjenih. Debelost namreč ni le glavni neodvisni dejavnik tveganja za sladkorno bolezen, ampak pomembno vpliva tudi na to, ali nas bodo doletele srčno-žilne bolezni.

Sladkorna bolezen je bolj prisotna predvsem v vzhodni Sloveniji, najbolj v zasavski, posavski, savinjski in pomurski regiji ter celo nekaterih delih podravske regije.

Več na »bolniški«

Z boleznimi in nezgodami so povezane tudi bolniške odsotnosti, ki vse od leta 2014 močno poraščajo. Leta 2018 je bilo pri slovenskih delavcih tako zabeleženih kar 14 780 930 dni nezmožnosti za delo. Vzroki za odsotnost z dela so pri moških predvsem poškodbe, v višjih starostnih skupinah pa tudi bolezni mišičnoskeletnega sistema, vezivnega tkiva, obtočil, neoplazme ter duševne in vedenjske motnje. Mlajše ženske izostajajo predvsem zaradi nosečniških stanj, nege družinskega člana ali bolezni mišičnoskeletnega sistema ter vezivnega tkiva, kasneje pa tudi zaradi poškodb, duševnih in vedenjskih motenj ter neoplazme.

V Sloveniji se na posameznega zaposlenega v povprečju beleži 16,4 koledarskih dni nezmožnosti za delo, največ v koroški regiji.

Zajtrk, sveže sadje, zelenjava …

Dotaknimo se za trenutek še prehranskih navad Slovencev, saj raziskave NIJZ kažejo, da prebivalci priporočila upoštevajo le delno ali pa sploh ne. Tako marsikdo ne zajtrkuje ali pa dnevno ne uživa svežega sadja in zelenjave. Vseeno je mogoče opaziti, da je uživanje aromatiziranih brezalkoholnih pijač, ki so zdravju zelo škodljive, v zadnjih letih upadlo, padel pa je tudi delež teh, ki si hrano pri mizi vedno dosolijo ter teh, ki pogosto uživajo ocvrte jedi.

Prehranske navade niso le rezultat osveščanj ter številnih zloženk o pomenu pravilne prehrane, ampak predvsem družinskih vzorcev ter rednega uživanja obrokov hrane v družini. Številke namreč kažejo, da so skupni družinski obroki vse redkejši …

Debeli odrasli, debeli mladi

Prehrana z roko v roki hodi z debelostjo, ki pa očitno postaja novodobni problem. Skoraj 40 % Slovencev med 25. in 64. letom starosti je čezmerno hranjenih, kar 17 % jih je debelih. Približno tak odstotek je debelih tudi med evropskimi mladostniki, pri čemer je več čezmerno hranjenih in debelih fantov.

Na telesno težo vpliva tudi telesna dejavnost, ki se je redno poslužuje le nekaj več kot polovica Slovencev, medtem ko je za preostale še vedno bolj postranska. Redno gibanje je namreč pomembno tudi zato, ker Slovenci na delovni dan presedijo kar pet ur dnevno, ob koncu tedna pa štiri ure, hkrati pa za vsakodnevne opravke uporabljajo pasivne, motorizirane oblike transporta.

Alkohol in tobak ubijata

Poglavje, vredno omembe, je tudi uporaba različnih substanc. Zaradi vsesplošne tolerance pitja alkohola v Sloveniji  namreč vzorci pitja uhajajo izpod nadzora. Vseeno delež teh, ki alkohol uživajo čezmerno, nekoliko upada. A kljub temu se skoraj polovica Slovencev vsaj enkrat letno močno opije, uživanje, celo redno uživanje alkoholnih pijač pa je prisotno tudi med mladostniki pod 15. letom starosti.

Povprečna poraba alkohola pri nas znaša 11,8 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.

Zdravju škodi tudi tobak, raziskave namreč kažejo, da zaradi bolezni, ki jih lahko pripišemo kajenju, umreta kar dve tretjini kadilcev, slednji pa v povprečju izgubijo okrog 10 let življenja. Letno zaradi bolezni, ki jih lahko štejemo kot posledico kajenja, umre kar 3600 Slovencev, kar četrina pred 60. letom starosti.

Vzgoja za zdravje in za življenje

Slovenija pa ne sedi le križemrok in bolezni zgolj beleži, ampak je aktivna tudi na področju preventivnega varstva ter osveščanja. Tako skrbi za različna cepljenja ter organizira posebne programe kot so SVIT, Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ZORA, preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, DORA, program zgodnjega odkrivanja raka dojk ter različne vzgojne dejavnosti za otroke, mladostnike, starše in pedagoške delavce.

Posebna kategorija – cesta

NIJZ posebno pozornost posveča tudi nesrečam v prometu ter s temi povezanimi hospitalizacijami in smrtnostjo. Čeprav je mogoče opaziti, da število vseh cestnoprometnih nezgod v zadnjih letih upada, jih je bilo v letu 2018 skoraj 20 000, 109 oseb pa je umrlo. Povzročitelji so v več kot 80 % moški, med povzročitelji nesreč s smrtnim izidom, tako ženskami kot moškimi, pa je bilo kar 26 % alkoholiziranih. Alkoholiziranih je bilo tudi več kot 600 povzročiteljev cestnoprometnih nezgod s telesno poškodbo.

Cestnoprometne nezgode so najpogostejše v podravski regiji.

Na cesti so najbolj ogroženi predvsem mladi med 20. in 29. letom ter prebivalci, starejši od 70 let. Največ nezgod se še vedno zgodi v avtomobilu, takoj za tem sledijo motoristi, pozabiti pa ne smemo niti na poljedelska vozila, ki zahtevajo marsikatero življenje.

Podatki izhajajo iz najnovejšega Zdravstvenega statističnega letopisa, ki ga je izdal NIJZ.