Eno od ključnih okoljskih vprašanj v Sloveniji je način ogrevanja stavb, saj vpliva na kakovost zraka. Posebej izrazit vpliv ima ogrevanje z lesno biomaso v individualnih kuriščih. Ta je še vedno med najpogostejšimi načini ogrevanja gospodinjstev, hkrati pa pomemben vir onesnaženja zraka v zimskem času.

Pozimi največ nevarnih delcev iz individualnih kurišč

Agencija RS za okolje (Arso) spremlja kakovost zraka na več kot 20 merilnih mestih po državi, analize pa že vrsto let dosledno kažejo, da v kurilni sezoni največ delcev prispeva prav kurjenje lesa v individualnih kuriščih, pravijo na Arsu.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo opozarjajo, da imajo prav vse tehnologije ogrevanja vpliv na okolje - od proizvodnje naprav do njihove uporabe in končne razgradnje. Posebej problematična pa so individualna kurišča, kjer emisij ni mogoče učinkovito nadzorovati ali zajeti, so pojasnili za STA.

Med okoljsko bolj škodljive sodijo predvsem stare, energijsko neučinkovite naprave na lesno biomaso, pa tudi kotli na kurilno olje in zemeljski plin z vidika izpustov ogljikovega dioksida.

Les je sicer obnovljiv vir energije, a njegova uporaba ni samoumevno okolju prijazna, opozarjajo na ministrstvu. Pri ogrevanju z lesom v individualnih kuriščih nastajajo prašni delci, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, dioksini in težke kovine. Ob nepravilnem kurjenju se emisije teh snovi močno povečajo, kar ima neposredne posledice za kakovost zraka in zdravje ljudi.

Drva glavni vir ogrevanja skoraj tretjine gospodinjstev

Kljub navedenim tveganjem ostaja ogrevanje z lesom v Sloveniji zelo razširjeno, zlasti na podeželju in v razpršenih naseljih, kjer ni dostopa do sistemov daljinskega ogrevanja. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs), ki so sicer iz leta 2023, je drva kot najpomembnejši vir uporabljalo največ, kar 30 odstotkov gospodinjstev, sledili so zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (19 odstotkov) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 odstotkov).

Trendi na področju ogrevanja se sicer postopno izboljšujejo. "V mestih in območjih z večjo gostoto poselitve se širijo sistemi daljinskega ogrevanja, ki jih država sofinancira in preusmerja na obnovljive vire energije. V enostanovanjskih stavbah, kjer je poraba energije zaradi boljše izolacije manjša, v ospredje prihajajo toplotne črpalke, pogosto v kombinaciji s sončnimi elektrarnami. Na območjih, kjer ni daljinskih sistemov, pa tudi uporaba biomase v ogrevalnih pečeh," so navedli na ministrstvu.

Eko sklad sofinancira menjavo starih naprav

Pomembno vlogo pri tem ima med drugim Eko sklad, ki že skoraj desetletje sofinancira zamenjavo starih kurilnih naprav. V zadnjih devetih letih je za toplotne črpalke in kurilne naprave na lesno biomaso namenil približno 200 milijonov evrov, kar pomeni okoli 82.000 naložb. Pri več kot 57.000 primerih so stare kurilne naprave odstranili, kar pomeni neposredno zmanjšanje emisij iz neučinkovitih kurišč.

Kot so še pojasnili na Eko skladu, je največ zanimanja za subvencije za toplotne črpalke. Pri zamenjavi stare centralne kurilne naprave lahko namreč gospodinjstva prejmejo do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, pri čemer subvencija znaša do 2500 evrov za toplotne črpalke zrak-voda in do 6000 evrov za sisteme voda-voda ali zemlja-voda.

Podatki Eko sklada sicer kažejo, da se število vlog za toplotne črpalke v zadnjih dveh letih zmanjšuje, medtem ko ostaja zanimanje za kurilne naprave na lesno biomaso razmeroma stabilno. To kaže, da prehod na nove tehnologije ni linearen in je močno odvisen od finančnih zmožnosti gospodinjstev, dostopnosti omrežij ter lokalnih okoliščin, pravijo na skladu.

Država osvešča in usposablja

Država poleg finančnih spodbud veliko vlaga tudi v ozaveščanje. Na ministrstvu za okolje ob začetku kurilne sezone prebivalce obveščajo o pravilnem kurjenju. Ključna priporočila so uporaba suhega lesa z vlažnostjo do 20 odstotkov, prepoved kurjenja odpadkov in obdelanega lesa ter pravilno nalaganje goriva in dovod zraka. Pravilno kurjenje namreč pomeni manj emisij, boljši izkoristek goriva in manjši vpliv na okolje.

Posebno pozornost ministrstvo namenja tudi usposabljanju dimnikarjev, ki imajo pomembno vlogo pri nadzoru kurišč. Ti morajo vsako leto ob podaljšanju licence opraviti obvezna izobraževanje, kar je lani naredilo 280 dimnikarjev.

Čeprav lesna biomasa ostaja pomemben del slovenskega energetskega mozaika, je sporočilo stroke jasno: prihodnost ogrevanja je v učinkovitejših, čistejših in bolje nadzorovanih sistemih.

Onesnažen zrak je lahko krivec za srčno-žilne bolezni, raka in tudi prezgodnjo smrt

Kurjenje z lesno biomaso v individualnih gospodinjstvih poleg škodljivega vpliva na okolje prinaša tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Med drugim je lahko krivec za srčno-žilne bolezni, raka, demenco ali celo prezgodnjo smrt, opozarjajo na NIJZ.

Pri ogrevanju z lesom v individualnih kuriščih po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo nastajajo prašni delci, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, dioksini in težke kovine. Ob nepravilnem kurjenju se emisije teh snovi močno povečajo, kar ima neposredne posledice za kakovost zraka in zdravje ljudi.

Po besedah Majde Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) onesnažen zrak iz individualnih kurišč v prvi vrsti prizadene dihala. Pri tem so "prva bojna črta" sluznici žrela ali sapnika, nato pa sapnice, to so razvejane cevi v pljučih, v katerih lahko pride do t. i. oksidativnega stresa in posledično vnetja.

Manjši kot so delci, bolj so škodljivi

Najbolj škodljivi so trdi delci, ki nastajajo pri gorenju lesa in v prometu, kot so PM 2,5 in PM 10. Prvi so veliki manj kot 2,5 mikrometra, drugi pa manj kot 10 mikrometrov. "Pri tem velja, da manjši kot so delci, bolj so škodljivi, saj lahko prehajajo globlje v dihala. Delci, manjši od dveh mikronov in pol, lahko skozi pljučne mešičke prehajajo celo v kri, preko katere nato dosežejo druge organe v telesu," je Pohar povedala za STA.

Škodljivi učinki, ki jih ima na človeka onesnažen zrak, so lahko po besedah strokovnjakinje kratkotrajni oz. takojšnji in dolgotrajni. Kratkotrajni učinki nastanejo pri nenadni izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Pri tem lahko pride do pekočega grla, kar nas sili na kašelj, astmatiki lahko dobijo astmatični napad, pri starejših ljudeh oz. bolnikih, ki že imajo določene osnovne srčno-žilne bolezni, pa se lahko pojavi nenadno poslabšanje.

Vodi lahko v infarkt ali možgansko kap

Pri tistih, ki so onesnaženemu zraku izpostavljeni dlje časa, denimo več let ali desetletij, pa po besedah strokovnjakinje govorimo o dolgotrajnih učinkih. Pri slednjih spremembe nastajajo postopoma in so tudi bolj dolgotrajne.

"Posledice se med drugim lahko kažejo na krvnih žilah, denimo kot ateroskleroza, pri kateri se na stenah žil načnejo nabirati obloge. Delci iz onesnaženega zraka ta proces pospešijo, kar lahko vodi v infarkt ali možgansko kap," je pojasnila Pohar.

Posledice so lahko tudi na možganih

Posledice so lahko tudi na drugih organih, denimo na možganih. "Zadnja desetletja ugotavljajo, da je onesnažen zrak povezan z različnimi oblikami demenc, med katerimi je najbolj znana Alzheimerjeva bolezen, povezan je lahko tudi s sladkorno boleznijo, pri nosečnicah pa lahko vpliva na razvoj ploda," je opozorila.

Onesnažen zrak predstavlja tudi tveganje za razvoj raka. "Nekatere raziskave so onesnaženost zraka uvrstile v prvo skupino rakotvornih snovi, torej tistih snovi, ki do dokazano rakotvorne. Pri tem gre predvsem za raka pljuč, lahko pa tudi raka sečnega mehurja," je povedala Pohar.

Z onesnaženim zrakom povezane prezgodnje smrti

Na splošno po njenih besedah številne epidemiološke študije po vsem svetu kažejo, da ljudje, ki so izpostavljeni onesnaženemu zraku, pogosteje zbolevajo, predvsem na srcu in ožilju ter dihalih.

Z onesnaženim zrakom so povezane tudi prezgodnje smrti. Evropska agencija za okolje (EEA) na podlagi podatkov o onesnaženosti, ki ji jih pošilja NIJZ, denimo za Slovenijo ocenjuje, da je z onesnaženim zrakom povezanih od 1200 do 1300 prezgodnjih smrti na leto.

"To pomeni, da bi ti ljudje živeli dlje, če bi živeli v čistem zraku. Pri tem agencija večino predčasnih smrti pripisuje trdim delcem v zraku, kot so PM 2,5 in PM 10, nekaj pa dušikovemu oksidu in ozonu," je navedla Pohar.

Na inštitutu izpostavljajo, da bi bilo za izboljšanje kakovosti zraka treba ukrepati predvsem pri virih onesnaževanja. Pri individualnih kuriščih po besedah Simone Uršič z NIJZ to pomeni uporabo ustreznih in redno vzdrževanih peči ter kakovostnega, suhega goriva. Kurjenje lesa namreč po njenih besedah pomembno prispeva k onesnaževanju, zato bi bil dolgoročno smiseln prehod na čistejše in zdravju manj škodljive vire energije.

STA