Že misel na delo do 60. leta ali dlje marsikomu povzroča tesnobo, ki jo še dodatno povečujejo pozivi k višanju upokojitvene starosti. Zato se nekateri posvečajo iskanju strategij, ki bi jim omogočile finančno neodvisnost pred upokojitveno starostjo, se pravi, da  za kritje življenjskih stroškov ne bi bili več odvisni od delodajalca, poroča Forbes Slovenija. 

Zgodnja upokojitev najbolj zanima tiste, ki so nezadovoljni s svojo službo

Gibanje FIRE (Financial Independence, Retire Early, v prevodu finančna neodvisnost, zgodnja upokojitev) je globalna skupnost ljudi, ki sledijo strategiji upravljanja osebnih financ s ciljem zgodnje upokojitve oziroma finančne neodvisnosti. Njihov princip temelji na zmanjšanju stroškov na minimum ter povečanju prihodkov na maksimum, da lahko čimveč denarja vložijo in s tem ustvarijo pasivne prihodke. 

Za omenjeni medij je Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments, pojasnil, da zgodnja upokojitev najbolj zanima tiste, ki so nezadovoljni v svojih službah, a pogosto ravno oni nimajo dovolj visokih prihodkov, da bi si že zgodaj v življenju zgradili zadostno finančno gnezdo. Tisti, ki bi si to lahko privoščili, pa o tem običajno ne razmišljajo, saj v svojem delu uživajo.

Sicer obstaja več vrst finančne neodvisnosti in zgodnje upokojitve, pri odhodkih na primer poznamo LeanFIRE, doseganje finančne neodvisnosti z varčevanjem oziroma znižanjem življenjskih stroškov ter vlaganjem, ali pa njegovo nasprotje FatFIRE, kjer posamezniki finančno neodvisnost dosežejo brez varčevanja, torej ob višjih življenjskih stroških ter visokih dohodkih. 

Več vrst obstaja tudi na dohodkovni strani, in sicer CoastFIRE, strategija agresivnega zgodnjega vlaganja, s čimer se zgradi dovolj velik naložbeni portfelj, da lahko posamezniki v poznejših letih živijo od donosov brez dodatnih vplačil. Medtem pa BaristaFIRE pomeni pristop, kjer se oseba upokoji le delno, torej še naprej opravlja občasna dela, življenjske stroške pa pokriva s prihodki od dela in manjših dvigov iz naložbenega portfelja. 

Pravilo štirih odstotkov za doseg finančne neodvisnosti

Največkrat omenjena strategija vlaganja za doseg finančne neodvisnosti in posledično zgodnje upokojitve je t. i. pravilo štirih odstotkov, ki pravi, da mora portfelj za upokojitev znašati vsak 25-kratnik letnih stroškov, da lahko vlagatelj prvo leto upokojitve dvigne štiri odstotke vrednosti portfelja za kritje življenjskih stroškov. Znesek je nato vsako naslednje leto prilagojen za inflacijo, kljub temu pa je, vsaj po mnenju zagovornikov gibanja FIRE, priporočljivo imeti fond za izredne razmere. 

“Če vsako leto dvigneš te štiri odstotke, moraš ustvariti vsaj štiri odstotke letnega donosa, kar z vlaganjem v obveznice oziroma pristopom 60/40 ne bo uspelo,” je za Forbes Slovenija povedal Lokar.

Tak portfelj sicer težko sestavimo s tradicionalnim pristopom do vlaganja, ki se osredotoča na dolgoročno varnost naložb. Obveznice veljajo za varno naložbo, saj imajo fiksne donose, ki pa so praviloma nižji kot pri delnicah. Pristop 60/40 pomeni, da vlagatelj 60 odstotkov portfelja vloži v delnice, 40 odstotkov pa v obveznice, a, za doseganje zgodnje upokojitve ni najbolj primeren. 

V Sloveniji ni tako velike želje po zgodnji upokojitvi

Doseganje finančne neodvisnosti je v ZDA ogromna želja mnogih, medtem ko v Sloveniji med podjetniki in vlagatelji takšne velike želje po zgodnji upokojitvi ni. Kot opaža Lokar, nekateri sicer vlagajo, da bi dosegli večjo fleksibilnost, a njihov cilj ni popolno prenehanje z delom.

Povprečna upokojitvena starost za ženske v Sloveniji je 61 let, za moške pa 62 let, medtem ko v EU znaša dobrih 64 let. 

Lokar meni, da zgodnjega upokojevanja ni toliko, ker se ljudje počutimo dobro, ko nekaj ustvarjamo, po upokojitvi pa tega skoraj ne počnemo več. Sicer to ne pomeni, da posamezniki po zgodnji upokojitvi popolnoma nehajo delati in 50 let zgolj počivajo - v večini primerov si ljudje le želijo po mili volji razpolagati s svojim časom in ustvarjati to, kar jim poželi srce, brez skrbi glede denarja.