Konflikt na Bližnjem vzhodu bi lahko povzročil nov val podražitev hrane v Sloveniji, čeprav se rast cen iz zadnjih let še ni povsem ustavila. Spopadi namreč vplivajo na globalne cene energentov, gnojil in surovin, ki so ključne za pridelavo hrane, piše Forbes Slovenija. Po začetku konflikta so se borzne cene plina zvišale za približno 50 odstotkov, nafte za 40 odstotkov, cene dušikovih gnojil pa za okoli 30 odstotkov. Ker so to pomembni vhodni stroški v prehranski verigi, se povečujejo tudi pritiski na cene živil.

V živilski industriji že zaznavajo podražitve

V podjetjih iz živilske industrije že zaznavajo prve znake podražitev. Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal za Forbes Slovenija opozarja, da so dobavitelji že napovedali višje cene plastične embalaže, ki je odvisna od nafte, ter nekaterih surovin iz Azije, kot sta palmovo olje in semena. Višje cene nafte pomenijo tudi dražji transport, poleg tega pa so se na borzi v Parizu cene pšenice zvišale za približno 15 do 20 odstotkov. Čeprav je pšenice dovolj, naj bi bil del rasti cen posledica špekulacij na trgih.

Močne podražitve so opazne tudi pri gnojilih, ki so ključna za kmetijsko pridelavo. Cena sečnine je po začetku konflikta poskočila za več sto dolarjev na tono in trenutno znaša okoli 700 dolarjev. Trgovanje je bilo za nekaj časa celo ustavljeno, dobave z Bližnjega vzhoda so se začasno ustavile, zato novih naročil v zadnjih tednih ni bilo mogoče oddati. Ker trgovci gnojila običajno kupujejo le nekaj mesecev vnaprej, obstaja nevarnost, da bodo prihodnje dobave precej dražje.

Kljub temu razmere za slovenske kmete za zdaj niso kritične. Veliko zadrug je gnojila za letošnjo sezono kupilo že jeseni, zato so osnovne zaloge večinoma zagotovljene. Sezona ozimnih žit večinoma je že rešena, saj se je spomladansko dognojevanje že začelo in so gnojila večinoma že na kmetijah.

Podražitve se v nekaj mesecih prenesejo v celotno prehransko verigo

Podražitve gnojil in energentov se običajno z nekajmesečnim zamikom prenesejo v celotno prehransko verigo. Višji stroški pridelave se lahko tako poznajo pri številnih izdelkih, od kruha in jedilnega olja do sadja, zelenjave in kave. V podjetjih opozarjajo, da dodatne pritiske ustvarjajo tudi dražji transport, embalaža in rast stroškov dela.

Strokovnjaki sicer poudarjajo, da zaradi konflikta ni pričakovati motenj v oskrbi s hrano v Evropi, saj je celina pri ključnih kmetijskih proizvodih večinoma samooskrbna. Kljub temu pa je zelo verjetno, da bodo zaradi višjih stroškov proizvodnje in transporta cene hrane v prihodnjih mesecih ponovno rasle, kar lahko prispeva tudi k ponovni rasti inflacije, še poroča Forbes Slovenija.