Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je za Maribor24 povedala, da so predlogi sindikata v okviru šestega protikoronskega zakona, katerega predlog je vlada potrdila na dopisni seji, šli v smeri višjega odstotka nadomestil v panogah, ki so zaprte. Torej v tistih dejavnostih oziroma podjetjih, ki jih je vlada z odlokom zaprla. » V takšnih primerih je sindikat predlagal 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka, ostalo je pri 80 odstotkih«.

Ker so vsi doma, se takšni družini povečujejo stroški. Rešitev v takšnih primerih ni enoznačna, morda bi lahko takšne situacije reševali z višjim otroškim dodatkom. Tudi ta rešitev za vlado ni bila sprejemljiva.

Ob tem imajo v sindikatu še en pomislek, in sicer za tiste zaposlene, ki so doma že dalj časa, prejemajo 80-odstotno nadomestilo (ali so celo brez zaposlitve) in imajo otroke. »Ker so vsi doma, se takšni družini povečujejo stroški. Rešitev v takšnih primerih ni enoznačna, morda bi lahko takšne situacije reševali z višjim otroškim dodatkom. Tudi ta rešitev za vlado ni bila sprejemljiva, » je še povedala Lidija Jerkič.

Na vlado je sindikat, v okviru šestega protikoronskega zakona, sicer naslovil 32 predlogov, od katerih so jih, tako Lidija Jerkič, upoštevali štiri ali pet. Velika večina predlogov, ki so se nanašali na plače, nadomestila in  dodatke na delo v pogojih covida, pa ni bilo upoštevanih. Nakazano je sicer bilo, da jih bodo upoštevali v okviru naslednjega, sedmega protikoronskega zakona.

Podrobneje o vsebini šestega protikoronskega zakona pa v prispevku Vlada bo še naprej subencionirala skrajšani delovni čas.

Ker se v zadnjem času pojavlja veliko vprašanj v povezavi z višino nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi novega koronavirusa ne more na delo, so v pravni službi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pripravili informacije o tem, kaj takšnemu delavcu pripada. Do kakšnih oblik nadomestila je upravičen, če mora zaradi različnih okoliščin, povezanih z izbruhom novega koronavirusa, ostati doma.

Čakanje na delo

V tem primeru delavcu pripada 80 odstotkov povprečne plače iz zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Karantena, odrejena zaradi prihoda z območja visokega tveganja (rdeče države), če je bila ob odhodu vanjo ta država umeščena na varni seznam

80 odstotkov povprečne plače iz zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Karantena, odrejena zaradi suma stika z okuženo osebo izven delovnega mesta

80 odstotkov povprečne plače iz zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Karantena, odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela

Plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavec, ki mu delodajalec odredi samoizolacijo iz preventivnih razlogov

100 odstotkov povprečne plače iz zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo.

Višja sila zaradi obveznosti varstva otrok

80 odstotkov povprečne plače iz zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo.

Karantena, odrejana zaradi prihoda z območja visokega tveganja (rdeče države), če je delavec v tujino odšel zaradi smrti zakonca, otrok ali staršev, rojstva otroka ali vabila na sodišče

50 odstotkov plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.