Svet 7. oktobra obeležuje svetovni dan dostojnega dela. Letos poteka pod geslom Delavci si zaslužijo mir in demokracijo. Dostojno delo je ob dostojnem plačilu predpogoj za dostojno življenje, se strinjajo različni deležniki v družbi.

Kakšno naj bi bilo dostojno delo?

Kot je zapisano na spletni strani Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC), je letošnji slogan v skladu s trenutnim stanjem v družbeno-politični in gospodarski krajini po vsem svetu. "Zaradi nenehnih oboroženih spopadov, ekonomskih neenakosti, podnebnih kriz in digitalnih motenj, ki prizadenejo delavce, si sindikati prizadevajo zagovarjati ne le dostojno delo, temveč tudi temeljne elemente demokracije in miru, ki omogočajo trajno preživetje," so podčrtali.

Dostojno delo bi moralo biti takšno delo, da bi zadovoljilo pričakovanja posameznika moderne družbe. Posameznik se ob takem delu ne bi smel počutiti izkoriščanega in izigranega, zanj pa bi moral prejeti vsaj takšno plačilo, ki bi mu omogočilo zadovoljevati osnovne življenjske potrebe. Pri tem je nujno dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje, sicer opozarja stroka.

Domači sindikalisti pa dodajajo, da pod dostojno delo spadajo varnost zaposlitve, redno in dostojno plačilo, socialna varnost, upoštevanje pravic delavca na delovnem mestu in spodbujanje socialnega dialoga.

Dostojno delo je tudi eden od 17 ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Za doseganje tega cilja so določeni kazalniki, ki prikazujejo predvsem napredek v spodbujanju trajnostne gospodarske rasti, povečanju delovne aktivnosti in zagotavljanju dostojnih delovnih priložnosti.

Prekarno delo opravljalo 65.000 delovno aktivnih

Stopnja delovne aktivnosti je v Sloveniji med vsemi delovno sposobnimi prebivalci v drugem letošnjem četrtletju, za katerega so na voljo zadnji podatki, znašala 56,6 odstotka. Med delovno aktivnimi je bilo 85,0 odstotka zaposlenih in 12,9 odstotka samozaposlenih, 2,1 odstotka pa jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, so nedavno objavili v državnem statističnem uradu.

Prekarno delo, ki se deloma povezuje z nedostojnim delom, je v tem času opravljalo 65.000 delovno aktivnih. Delež prekarnega dela med delovno aktivnimi je tako znašal 6,6 odstotka. Največji delež tovrstnega dela je predstavljalo študentsko delo (39 odstotkov), sledili so agencijsko delo (32 odstotkov), samozaposleni, ki ne zaposlujejo in večinoma delajo za eno stranko (19 odstotkov), ter neprostovoljno zaposleni za krajši delovni čas, tj. tisti, ki ne morejo najti dela za polni delovni čas (11 odstotkov).

STA