V Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT beležijo občutno povečanje števila spletnih oglasov, ki vodijo do raznovrstnih finančnih prevar. Najpogosteje se pojavljajo kot sponzorirane objave na Facebooku ali prek oglaševalskih mrež na novičarskih portalih.
Lahki zaslužki brez tveganja
Po pojasnilih centra gre v veliki meri za goljufive investicijske sheme, ki obljubljajo lahke zaslužke brez tveganja. Policija ocenjuje, da so tovrstne prevare lani Slovencem povzročile več kot 19 milijonov evrov škode, povprečna izguba na žrtev pa znaša več kot 27.000 evrov. Podobne trende beležijo tudi drugod po Evropi.
Oglasi za goljufive investicijske sheme prednjačijo predvsem na omrežju Facebook. V njih navadno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk z namenom prepričevanja in ustvarjanja legitimnosti.
Po začetni investicijski prevari žrtve pogosto iščejo pomoč pri povračilu denarja, kar pa je lahko past za novo prevaro – t. i. “recovery scam”. Prevaranti se predstavljajo kot strokovnjaki za vračilo sredstev, uporabljajo vizualno podobo slovenskih uradnih institucij in oglašujejo svoje "storitve" z obljubami o pregonu storilcev in pomoči oškodovanim.
Zavajajoče oglase lažnih trgovin pogosto spremljajo promocije na Facebooku
Poleg investicijskih prevar SI-CERT opozarja tudi na lažne spletne trgovine. Te se pogosto predstavljajo kot slovenske, saj v imenu uporabljajo besede, kot so »Slovenija«, »Slovenia« ali »Ljubljana«. Gre za dobro optimizirane spletne strani, ki jih je enostavno najti prek iskalnikov. Zavajajoče oglase teh trgovin pogosto spremljajo promocije na Facebooku, kjer zlorabljajo imena in podobe znanih slovenskih trgovcev.
Tretja vrsta goljufivih oglasov na omrežju Facebook so oglasi, ki vodijo v tako imenovano prevaro s skrito naročnino. Pri njej želijo goljufi od žrtev izvabiti številko kreditne kartice, v resnici pa gre za naročnino na neko storitev. "Simbolični znesek v višini par evrov se po nekaj dneh spremeni v naročnino do 60 evrov, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice," so opozorili.
Kaj lahko storite, da se zavarujete?
SI-CERT uporabnikom svetuje, da vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov in podobno.
Facebook strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljavci strani so iz tujine, obenem pa imajo aktivno množico oglasov, ne vzbujajo zaupanja. "Uporabniki naj tudi preverijo komentarje ostalih sledilcev, kjer so očitni predvsem komentarji botov. Gre za številne umetno ustvarjene profile, ki so pod nadzorom goljufov in za katerimi ne stojijo resnične osebe. Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo nek izdelek ali investicijsko priložnost," so dodali.
