V zimskih mesecih, ko se temperature spustijo in več časa preživimo v zaprtih prostorih, se pogosto poveča število respiratornih okužb. Gripa, prehlad, okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) in drugimi virusnimi povzročitelji se tudi zaradi prazničnih druženj hitro širijo, številne zdravstvene ustanove poročajo o povečanem številu obiskov zaradi vročine, kašlja, bolečin v grlu in drugih simptomov, ki so značilni za te bolezni.

»Smo v sezoni pojavljanja okužb dihal različnih povzročiteljev. V tem trenutku med povzročitelji pri nas in v celotni Evropi prevladuje gripa,in sicer oba tipa. Običajno se gripa in pa gripi podobne bolezni pričnejo pojavljati nekje konec decembra, takrat se začne sezona intenzivnega širjenja okužb. Običajno se vrh doseže nekje konec januarja ali začetek februarja, nato pa število okužb postopoma upada. Posamezni primeri pa se lahko pojavljajo še cel marec ali celo v začetku aprila. Letošnja sezona gripe oziroma gripi podobnih obolenj je zelo podobna povprečnim predhodnim sezonam,« za nas pove Zoran Simonović, predstojnik mariborske enote NIJZ in ob tem doda, da je vrh števila zaznanih okužb lani bil dosežen v začetku februarja. 

Kako prepoznamo za katero okužbo gre?

Na podlagi simptomov in znakov je običajno težko razlikovati med okužbami dihal, ki jih povzročajo različni povzročitelji. »Pri vseh potekajo okužbe z znaki vnetja zgornjih dihal, običajno se bolezen začne s slabim počutjem, nekoliko povišano telesno temperaturo, izcedkom iz nosu, kašljem, utrujenostjo, bolečino v mišicah in sklepih. Pri gripi je običajno nekoliko bolj nenaden začetek, nekoliko višja telesna temperatura, manj izcedka iz nosu in bolj izrazit kašelj. Pri nekaterih drugih povzročiteljih obolenj, recimo rinovirusih, pa je lahko začetek bolj postopen,« pojasnjuje. 

Kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje okužb?

»Ugotavljamo, da se iz pandemije covid nismo veliko naučili. V času, ko sami prebolevamo okužbo dihal, pa ni važno za katerega povzročitelja gre, smo kužni za svojo okolico. Tako bi morali, če je le mogoče, ostati doma. V primeru, da moramo nujno v neke zaprte prostore s skupinami ljudi, bi si morali nujno nadeti maske, saj bi na tak način preprečili širitev,« opozori Simonović. Dodaja, da sta med drugim izjemno pomembna tudi higiena kašlja in umivanje rok. 

Med najučinkovitejšimi ukrepi, ki ščitijo tako pred gripo kot tudi pred morebitnimi zapleti, pa je cepljenje. »Pri cepljenju proti gripi smo žal na neslavnem predzadnjem mestu v Evropi. Še vedno ni prepozno za cepljenje proti gripi, glede na to, da bo vrh pojavljanja čez slab mesec. V tem času je cepljenje še vedno smiselno,« pravi Simonović. Ob tem opozori, da cepljenje proti gripi seveda ni 100-odstotno. »Cepivo proti gripi je daleč od tega, da bi v zelo visokem odstotku zaščitilo osebo pred tem, da zboli za gripo. Vemo pa, da cepljenji ljudjev večini zbolijo za blažjo obliko. Cepljenje tako ne prepreči okužbo, zelo pa zmanjša tveganje, da bi osebe zbolele za težko obliko, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje,« pove sogovornik in poudari, da je cepljenje še posebej pomembno za bolj ogrožene skupine – starejši od 65 let, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in pa osebe z izrazito prekomerno težo.   

Porast beležijo tudi v UKC Maribor, vrh pričakujejo konec tedna

Porast okužb dihal med drugim beležijo v UKC Maribor, zato so ponekod že omejili obiske. Kot je dejala predstojnica tamkajšnjega oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Božena Kotnik Kevorkijan, v centru beležijo kar nekaj primerov pljučnic, tudi med mlajšimi ljudmi, viroz in grip. »Še zmeraj je covid, imamo tudi nekaj viroz, povzročenih z respiratornim sincicijskim virusom, tako da je tega pravzaprav vse skupaj sešteto veliko,« dodaja Božena Kotnik Kevorkijan.

Na mariborskem oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja imajo hospitalizirane bolnike s pljučnicami, gripo in tudi covidom. Slednji na srečo poteka v blažji obliki, tako da bolnike v glavnem obravnavajo ambulantno, sprejmejo pa jih le če potrebujejo zdravljenje s kisikom. 

Kotnik Kevorkijan sicer pričakuje porast primerov konec tega tedna. »Ljudje so se v zadnjih dveh tednih več družili, bližji kontakti so bili zaradi številnih voščil in po nekajdnevni inkubaciji lahko gripa izbruhne. A je težko napovedati. Po tem, kar slišimo iz Španije in Francije, kjer imajo gripo B, bi rekli, da je epidemija pri koncu, ampak pri nas je v glavnem gripa A in s to se običajno epidemija začne. Ko se začne pojavljati gripa B, vemo, da gre epidemija h koncu, ni pa v medicini nikoli 100-odstotnih pravil,« je povedala Kotnik Kevorkijan.

Zaradi pojava gripe so v UKC Maribor že pred prazniki pozvali ljudi, da hodijo na obiske v bolnišnico le, če so zdravi ter brez znakov okužbe dihal. Na oddelku za pljučne bolezni ter na oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo trenutno niso dovoljeni obiski oziroma so mogoči le po predhodnem dogovoru z lečečim zdravnikom. Enako velja za hospitalizirane paciente kliničnega oddelka za kardiologijo in angiologijo v tretji etaži klinike za interno medicino. Kot so dodali pri UKC Maribor, pa bodo režim obiskov v prihodnje spreminjali v skladu z epidemiološko situacijo.

Virus, ki se širi na severu Kitajske je dobro poznan virus

Na severu Kitajske še posebej med majhnimi otroki narašča število primerov okužb s človeškim metapnevmovirusom (HMPV). Na spletu so se že pojavile skrbi o širitvi virusa, vendar strokovnjaki mirijo in poudarjajo, da je porast okužb normalna med zimo, ko naraščajo tudi druge respiratorne bolezni. Enako miri tudi Simonović. »Humani metapnevmovirusi niso nič nenavadnega, so eni izmed široke palete povzročiteljev obolenj dihal, ki jih vsako leto ugotavljamo, spremljamo oziroma potrjujemo.«

Okužba s hMPV običajno poteka blago in lahko povzroči simptome, značilne za okužbe dihal – kašelj, zamašen noč in vročina. Glede na simptome pogosto klinično težko ločiti okužbo s hMPV od okužb z drugimi pogostimi respiratornimi virusi, kot sta gripa in respiratorni sincicijski virus (RSV). Okužba z metapnevmovirusom se lahko razvije tudi v bronhiolitis in pljučnico. Tveganje za takšne zaplete je večje pri majhnih otrocih, starejših odraslih in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.

Nas lahko zajame nova pandemija?

Še kako živ pa je spomin na pandemijo covid, ki je leta 2020 popolnoma ohromila celoten svet. Simonović na vprašanje, ali lahko znova pride do pandemije dimenzij covida, odgovarja: »Aboslutno. Tako kot smo v zgodovini človeštva že imeli številne pandemije tako lahko pričakujemo tudi prihodnje pandemije. Te so lahko posledica novega povzročitelja ali pa genetsko zelo spremenjenega že znanega povzročitelja okužb. V tem času aktualno spremljamo primere ptičje gripe, saj ima ta velik potencial, da se prilagodi na človeške celice in lahko v tem primeru pridobi sposobnost za intenzivneje širjenje s človeka na človeka. Vsak virus lahko ob veliki genetski spremembi pridobi sposobnost okužbe večjega dela prebivalstva. Te okužbe lahko potekajo tudi v težjih oblikah, ker gre za relativno nov virus«.

Konkretno za človeškim metapnevmovirusom, večjih skrbi po besedah Simonovića ni. »Virus v takšni obliki, kot je sedaj, ne predstavlja posebnega tveganja. Gre za virus, s katerim se je večina ljudi, predvsem odraslih, v svojem življenju že srečala in ima neko osnovno odpornost nanj,« pojasni Simonović.