Deževje in toplo vreme je recept za bujno rast gob. V zadnjih dneh sta se izpolnila oba pogoja, zato lahko rečemo, da je sezona gob odprta. Če se odpravimo v gozd bodimo pozorni katere gobe nabiramo. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane preko koreninskega sistema. "Zato je vsakršno uničevanje gob iz vidika varovanja narave nedopustno. Ne glede na svojo strupenost pa so tudi te gobe čudovita bitja in okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce," so za Maribor24 povedali v Gobarskem društvu Lisička Maribor (GDLM).

Ne podirajte gob, niti strupenih!

Nabiralci gob morajo pri svoji dejavnosti upoštevati nekaj pomembnih pravil za ohranjanje naravnega okolja in lastne varnosti. Uporaba kakršnih koli priprav, ki bi lahko poškodovala rastišče ali podgobje, je strogo prepovedana. Pri nabiranju je prav tako pomembno, da gobe grobo očistimo že na rastišču, pri prenašanju pa jih shranjujemo v trdni embalaži, ki omogoča širjenje trosov, ne primer v pleteni košari, namesto v plastičnih vrečkah, ki to preprečujejo. Prav tako je nujno, da ne brcamo ali pohodimo gob, ki jih ne poznamo, saj bi s tem lahko povzročili škodo rastišču ali sami sebi.

[[image_1_article_65951]]

Dodatno je treba vedeti, da gozd ni prostor za odmetavanje odpadkov. "V gobarskih društvih se radi pošalimo, da obstajata dve vrsti gobarjev - stari gobarji in pogumni gobarji. Če spadate med slednje, morda ne bo odveč informacija Centra za zastrupitve, tel. 01 522 52 83, kjer boste prejeli nekaj začetnih informacij o tem, ali vaši simptomi kažejo na zastrupitev z gobami," so sporočili iz GDLM.

Ločevanje med užitnimi in strupenimi gobami

Ocenjevanje, katere gobe so užitne, neužitne ali strupene, je zelo zapleteno, saj na to vpliva več dejavnikov, zlasti izkušnje, nabrane skozi stoletja. Kemična analiza gob je otežena zaradi majhnih količin nekaterih snovi, kar bi zahtevalo velike količine gob in visoke stroške za analizo vsake vrste posebej. Zato še vedno ne poznamo vseh sestavin v posameznih vrstah gob. Dodatno zapletenost predstavlja dejstvo, da se človeški organizmi različno odzivajo na gobje snovi, zaradi česar je lahko ista goba za eno osebo neškodljiva, za drugo pa strupena.

Več informacij o podobnih strupenih in užitnih gobah si lahko preberete na spletni strani Gobarskega društva Lisička Maribor ali na tej povezavi.

Ljubiteljski gobarji bi, če bi bolje razumeli tveganja, povezana z nabiranjem neznanih gob, verjetno pristopili previdneje in nabirali le majhne količine celo znanih vrst. Razumevanje kemične sestave gob je še vedno na začetni stopnji, a že znani podatki so presenetljivi in včasih zastrašujoči. Tudi uživanje gob, ki so na videz varne, prinaša tveganja, še posebej če so strupi z zamikom delovanja, kar pomeni, da se simptomi zastrupitve ne pojavijo takoj. To lahko privede do napačnega prepričanja, da so gobe varne, če se po njihovem zaužitju takoj ne pojavijo težave. Ta zmotna predpostavka lahko vodi do resnih zdravstvenih posledic.

Primeri:

LEVO - Dežnik (Macrolepiota) - star obroč premičen po betu, veliki dežniki preko 15 cm.

DESNO - Dežnički (Lepiota) - star obroček nepremičen, pretežno male gobice

[[image_2_article_65951]]

LEVO - Navadna lisička (Cantharellus cibarius) - uspeva na zemlji, široke letvice

DESNO - Oljkov livkar (Omphalotus olearius) - uspeva na lesu, gosti in ozki lističi

[[image_3_article_65951]]

LEVO - JURČEK, Poletni goban (Boletus reticulatus) - trosovnica je bela ali rumena, prijetnega okusa

DESNO - Dupainov rubinovec (Rubroboletus dupainii) - trosovnica je rdeča ali rumena, grenak okus

[[image_4_article_65951]]

Najvarnejše za uporabo so cevarke, ki imajo pod klobukom cevke ali luknjice, pri čemer je pomembno izogibanje vrstam z rdečo trosovnico, saj so te strupene. Cevarke z belo, rumeno ali zeleno trosovnico so praviloma varne, razen tistih, ki grenijo. Poleg tega, vse pogojno užitne vrste gob zahtevajo pravilno termično obdelavo pred zaužitjem, da se zagotovi njihova varnost. Seznam pogojno užitnih gob v Sloveniji najdete na tej povezavi.

Kaj pa oprema nabiralca in omejitve?

"Za gobarjenje se je treba primerno obleči, in sicer v lahka, zračna oblačila, po možnosti svetla, da opazimo klope, ki so povzročitelji nevarnih bolezni. Gobe nabiramo v zračno embalažo, najpogosteje v pletene košare. Ne smemo pozabiti noža, s katerim gobe že grobo očistimo v gozdu. Najpomembnejša oprema nabiralca pa je znanje o gobah, da pomotoma ne naberemo gobe, ki so strupene. To znanje lahko nabiralci pridobijo v gobarskih društvih," pojasnijo iz GDLM.

Gobarjenje po zakonodajnih okvirih spada med rekreacijo v gozdu, kar je opredeljeno v različnih zakonih, kjer nas zakonodajalec pouči o tem, kaj vse je dovoljeno: Ustava RS, Zakon o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov, Zakon o ohranjanju narave, Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv, Rdeči seznam gliv Slovenije...

[[image_5_article_65951]]

Že v Ustavi RS je opredeljeno, da se lastnina (v primeru gobarjenja je to gozd) uživa tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Gobarjenje spada med socialno funkcijo. Vsakdo pa ima tudi pravico do zdravega življenjskega okolja. Priporočljivo je, da vsak ljubiteljski gobar pozna osnovno zakonodajo v zvezi z gobami. Najprej, kako se pravilno parkira vozilo v naravnem okolju (28.b člen Zakona o ohranjanju narave), in nadalje, da je količina gob, ki jih lahko naberete omejena, in sicer na 2 kg po osebi dnevno.

Dobro se je podučiti tudi o tem, katere so zavarovane vrste gob v Sloveniji, ki jih je prepovedano nabirati. Nepoznavanje vas lahko udari po žepu.

Rast gob še ni popolnoma razumljena, vendar je jasno, da odvzem razmnoževalnih enot zmanjšuje možnosti za uspešno naselitev novih. Zato je priporočljivo nabirati le zrele gobe, ki so že odvrgle trose in s tem prispevale k ohranjanju vrste. Mlade gobe, ki še niso razvile trosov in pri katerih ni jasno razvidnih morfoloških značilnosti za določitev vrste, bi morale ostati nedotaknjene, saj njihovo nabiranje povzroča največ škode. To dejanje je tudi zakonsko prepovedano po Uredbi o varstvu samoniklih gliv.

Ko se odpravite na gobarjenje, je pomembno, da zmanjšate svoj vpliv na naravo. Parkirajte svoja vozila v skladu z Zakonom o ohranjanju narave in ne odmetavajte smeti. Izogibajte se nabiranju nedoraslih gob in pred obiskom preverite, ali je območje, kjer nameravate nabirati, zavarovano. Prav tako bodite pozorni, da ne povzročate škode rastlinju, podrasti in zemlji. Če se odpravljate v zasebne gozdove, je priporočljivo, da o svojem namenu obvestite lastnika gozda. Ne nabirajte gob, ki jih ne nameravate uporabiti, in se izogibajte redkim ter zavarovanim vrstam. Tako bo vaš izlet v naravo prijazen do okolja in boste lahko uživali v miru ter lepoti gozda, ne da bi mu škodovali.