Čeprav je finančna pismenost ena od pomembnejših kompetenc sodobnega sveta, pa se pogosto pojavijo očitki o tem, da sodobne generacije otrok z denarjem ne znajo (ustrezno) ravnati ter da ne poznajo ključnih pojmov finančnega področja.
Slednje so deloma nakazale tudi pretekle raziskave, kjer se je v letu 2012 izkazalo, da je bila finančna pismenost slovenskih 15-letnikov pod povprečjem držav članic OECD.
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje tako izpostavijo tudi nekoliko starejšo raziskavo PISA: »Rezultate raziskave PISA, merjenje je potekalo v letu 2011, ko so bili vanjo vključeni 15-letniki, ki so bili v letu 2019 stari 23 let, lahko z nekaj pridržki primerjamo s slovensko raziskavo, ki je merila starostno skupino med 25 in 34 leti (2019) in je dosegla nižji indeks finančne pismenosti z opisom, da »ta skupina priznava, da najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje«.«
Finančna pismenost je ena od prepoznanih pomembnih kompetenc v evropskih državah in tudi širše med članicami OECD, kar je povezano s spoznanji raziskav, da je ravnanje z denarjem, njegovo poznavanje, oblikovanje osebnih in poslovnih naložb, razumevanje javnih sistemov in z njimi povezanimi davčnimi sistemi itd., pomembna spretnost vseh državljanov, predvsem pa enako pomembno kot digitalne kompetence in zavedanje o vrednosti trajnostnega razvoja ter povezanim krožnim gospodarstvom.
Je finančnega opismenjevanja v šolah dovolj?
Tako se pojavi vprašanje, kako v slovenskih šolah finančno opismenjevanje sploh poteka ali ali je tovrsten pristop ustrezen?
»V slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja je finančno opismenjevanje umeščeno v učnih načrtih osnovne šole, kjer se učenci že spoznavajo z oblikami in funkcijami denarja ter z načini plačevanja, oblikovanja družinskega proračuna, žepnino in varčevanjem,« nam pojasnijo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Dodajo še, da se finančno opismenjevanje učencem predstavlja tudi skozi različne dodatne in neobvezne vsebine ter dejavnosti, pri katerih sodelujejo Združenje slovenskih bank, Banka Slovenije, Finančna uprava RS in drugi.
Se pa, kot nam predstavijo, več finančnih vsebin skladno z vizijo Evropske komisije obeta v prenovi slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja.
Kot pojasnijo: »Od leta 2022 je pri Evropski komisiji delovala skupina, sestavljena iz predstavnikov držav članic ter strokovnjakov področja, ki je obravnavala nastajanje okvirja finančnih kompetenc za otroke in mlade, za tri starostna obdobja: 6-10 let, 11-15 in 16-18 let,« ter dodajo, da je bil v oktobru objavljen tudi Evropski okvir finančnih kompetenc za otroke in mlade.
Kaj pa šolske hranilnice?
Ob tematiki finančne pismenosti otrok in mladih pa nikakor ne moremo mimo spominov na šolske hranilnice, ki so nekdaj s sistemom varčevanja ter nagrajevanja v sodelovanju s posameznimi bankami prispevale k finančni pismenosti osnovnošolcev.
Žal šolske hranilnice z novim sistemom bančnega sektorja niso več možne in ustrezne. Kot poudarijo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, procese varčevanja obravnava učni načrt, s posodabljanjem krepitve finančnih kompetenc pa bo varčevanje zajeto še dodatno.
