Marsikdo se sprašuje, ali so ti zgodnjenovembrski dnevi še primerni za košnjo trave ali je bolje vrtno kosilnico pospraviti do naslednje sezone. Odgovore smo poiskali pri priznani strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 

Zadnja košnja naj bo nekoliko višja

Kot pravi Miša Pušenjak, je zelo pomembno, da trava ob prehodu v zimo ni previsoka. "Če je višina 10 centimetrov je v redu, 15 je že preveč. Sicer pa zadnjo košnjo datumsko težko opredelimo, vse je odvisno od vremena in temperatur. Letos bi sicer že lahko zaključili, ampak ne bi rekla stoodstotno, saj se lahko še pojavi kakšen topel val, in bo treba še enkrat kositi."

Če bo trava prenizko pokošena, jo lahko poškoduje suhi mraz, posledično pa se lahko na določenih delih posuši. Velja pa splošno pravilo, da jeseni kosimo nekoliko višje, ne pa nižje. "Tisti, ki imajo nastavljive kosilnice, lahko višino temu prilagodijo. Ni pa tudi dobro, če je trava previsoka. V tem primeru namreč postane bolj občutljiva, ne toliko na mraz, kot na vodo. Višja trava potrebuje tudi več hranil, ki pa jih pozimi skoraj ni. Pod snegom, če ga bomo seveda imeli, pa se lahko pojavi t. i. snežna plesen, zaradi katerega začne trava gniti."

Za jesensko gnojenje trave je zdaj že prepozno. Bolje je pognojiti v drugi polovici februarja prihodnje leto, in to z gnojilom, ki vsebuje malo dušika in več fosforja ter kalija. Če je vreme takrat suho, lahko opravimo tudi prvo prezračevanje trate. 

Listje travi škoduje 

Ker je v teh dneh tudi na vrtni trati veliko listja, je na mestu vprašanje, ali ga sproti odstranjujemo. Strokovnjakinja svetuje, da ga lahko, če imamo koš, poberemo s kosilnico ali ga pograbimo. Pri tem ne bo nič narobe, če smo nekoliko bolj grobi z grabljami. Ne gremo sicer tako globoko kot ob spomladanski vertikulaciji (prezračevanju trave), lahko pa zelenico vsaj malo prezračimo v zgornjem delu. 

"Listje duši tla in jemlje travi svetlobo, kar je slabo, saj si mora pred zimo nabrati dovolj energije za prezimitev. In to energijo ji da le sonce."

Seveda pa lahko listje koristno uporabimo, in sicer kot zastirko okoli okrasnih rastlin in grmovnic, predvsem tam, kjer je zemlja gola. Uporabno je tudi za zasipnico oziroma zastiranje na prostem. Listje, sesekljano s kosilnico, pa lahko uporabimo tudi za shranjevanje korenovk v kleteh - namesto peska ali žagovine. To je zelo praktično, saj korenovke v suhih kleteh hitro ovenijo. Seveda ga lahko damo tudi na kompost, vendar ne preveč naenkrat, ker sicer začne gniti. Bolje ga je imeti v kupu ob kompostu in ga postopoma dodajati med plasti odpadkov.

Sicer pa listje vsebuje tanin. "Nekatere drevesne vrste več kot druge. Na primer orehovo listje nikoli ne sodi na skupni kompost, saj vsebuje veliko tanina, ki ni dober za zemljo."