Na današnji novinarski konferenci so poudarili, da predlog reorganizacije predvideva ukinitev upravnih enot in ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva, saj storitve javne uprave od teh oddaljuje.

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da je po informacijah poslanske skupine ministrstvo za javno upravo na prvi seji koordinacijske skupine za reorganizacijo upravnega poslovanja predstavilo predlog, da naj bi se število upravnih enot krčilo s trenutnih 58 na zgolj 12 po statističnih regijah, vse preostale upravne enote pa bi s tem potem izgubile svojo samostojnost in bi postale zgolj izpostave. Po navedbah SDS bi teh 12 upravnih enot od preostalih 46 upravnih enot prevzelo reševanje zadev zlasti na področju tujcev in pa gradbenih zadev ter nekatere druge podporne naloge.

V poslanski skupini SDS nad novico zgroženi

“V poslanski skupini SDS smo bili ob tej novici seveda naravnost zgroženi, namreč mi se vseskozi zavzemamo za decentralizacijo Slovenije, ta korak pa gre ravno nasprotno k še večji centralizaciji Slovenije in seveda oddaljevanju samih upravnih postopkov, oddaljevanju dostopa našim državljanom in seveda našemu gospodarstvu,” je dejala Lep Šimenko.

Izpostavila je Upravno enoto Ptuj, ki zajema 15 občin in 68.000 ljudi, in poudarila, da bi domnevna centralizacija nekatere prebivalce s tega območja, ki bi želeli pridobiti gradbeno dovoljenje, prisilila, da za to potujejo v tudi do 60 kilometrov oddaljeni Maribor. To se ji zdi “skrajno neprimerno”, hkrati pa je izrazila skrb, da se bodo upravni postopki s tem zgolj podaljšali.

Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga sprejem štirih sklepov. Predlagajo, da odbor pozove ministrstvo za javno upravo, da zagotovi nemoteno poslovanje krajevnih uradov in s tem omogoči čim večjo dostopnost upravnih storitev ter zadovoljstvo uporabnikov.

Predlagajo tudi, da odbor za notranje zadeve pozove vlado in ministrstvo za javno upravo, da pripravita analizo s konkretnimi izhodišči za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov upravnih storitev, kakovosti in učinkovitosti izvajanja upravnih postopkov, zmanjšanja administrativnih ovir in poenostavitev upravnih postopkov. Hkrati predlagajo, da odbor pozove vlado in ministrstvo, da k pripravi analize vključi lokalne skupnosti, vse upravne enote in pa predstavnike gospodarstva.

Predlagajo tudi sklep odbora, da predlog koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Sloveniji predstavlja nedopustno centralizacijo in krni dostopnost do upravnih storitev, zadovoljstvo uporabnika, prostorsko in časovno dostopnost.

Ajanović Hovnik je načrte za reorganizacijo upravnih enot na ravni celotne države predstavila, ko je po menjavi vodstva obiskala Upravno enoto Ljubljana. Februarja je na to temo potekala prva seja koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Sloveniji, na kateri je ministrica predstavila možnosti za izvedbo reorganizacije sistema 58 upravnih enot s ciljem večje fleksibilnosti.

Ministrstvo: Upravnih enot ne ukinjamo

Na ministrstvu za javno upravo zavračajo po njihovih navedbah zavajajoče informacije glede predvidene reorganizacije poslovanja in ukinjanja upravnih enot. V sporočilu za javnost so ponovno poudarili, da se dostopnost storitev za prebivalce ne bo zmanjšala in da upravnih enot ne ukinjajo.

Na navedbe županov in nekaterih strank se je sicer v torek ob robu novinarske konference že odzvala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in poudarila, da strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave in njegove manjše koordinacijske skupine sledijo temeljnemu načelu, da se ne zmanjša dostopnosti storitev, ki jih upravne enote nudijo strankam in podjetjem.

“V sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti se sledi cilju kakovostnih, hitrejših in učinkovitih javnih storitev za vse, pa tudi k boljšim pogojem dela za vse javne uslužbenke in uslužbence. K temu bo največ doprinesla tudi vzpostavitev zalednega poslovanja na način, ki bo temeljil na zadostnem številu dodatno usposobljenih uslužbencev, ki se bodo prioritetno ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami,” so navedli.

Tako optimizirano poslovanje bi bila za stranke upravnih enot še dodatna izboljšava, saj je v interesu strank predvsem to, da bo njihova vloga v čim krajšem možnem času rešena, ne pa to, kako je organiziran sistem reševanja vlog v zaledju.

Kot je v torek povedala ministrica, je imenovala strokovni svet, ki je sestavljen zelo široko, iz predstavnikov občinskih združenj, županov, nevladnega sektorja, uradništva, torej predstavnikov državne uprave, tudi predstavnikov upravnih enot, gospodarske in obrtne zbornice. “Izhodišče vsega tega je, da se reorganizira delovanje upravnih enot na način, da se ne zmanjša dostopnost storitev, ki jih upravne enote ponujajo, tako ne za državljane kot ne za podjetja,” je pojasnila.

Upravne enote med seboj neenake

Ob tem je opozorila, da imamo 58 upravnih enot, kot je bilo v prejšnji državi občin, in te upravne enote so tako po velikosti kot obremenjenosti zelo neenake. Na upravnih enotah danes beležijo velike zaostanke, predvsem na področju obravnav enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev. Pri reorganizaciji poslovanja želijo po besedah ministrice vzpostaviti zaledno poslovanje, torej tiste storitve, ki se ne delajo pred strankami, temveč se postopki vodijo za mizo. Želijo jih reorganizirati na način, da dobijo dovolj tako kritične mase ljudi, ki bodo to lahko počeli, pa tudi znanja in vsega na enem mestu.

“Kaj to pomeni, koliko teh zalednih centrov bomo imeli in kakšni bodo ti zaledni centri, je danes mnogo prezgodaj govoriti, naloga strokovnega sveta pa je, da pripravi več možnih načinov, glede katerih se bomo potem odločali,” je povedala ministrica. Prve predstavitve rešitev pričakuje šele jeseni in takrat bodo iskali tudi politično soglasje glede teh podpornih služb.

Na upravnih enotah je po njenih besedah v tem trenutku zaposlenih skoraj 2400 javnih uslužbencev, njihova povprečna starost je približno 50 let. Pri tem je ministrica opozorila na težave z nadomeščanjem upokojitev, pa tudi z daljšimi bolniškimi odsotnostmi.

Preobremenjenost posameznih upravnih enot so za zdaj rešili s spremembo zakona o državni upravi, ki daje ministru dejansko možnost, da prerazporeja vloge med upravnimi enotami tja, kjer ocenjuje, da lahko vloge v razumnem roku tudi rešijo. “Prav v prejšnjem tednu sem 3000 vlog prerazporedila z Upravne enote Ljubljana po upravnih enotah po Sloveniji, v naslednjem tednu bom 1500 vlog prerazporedila z Upravne enote Maribor,” je napovedala.

Ministrica pričakuje, da ministru za javno upravo ne bo več treba prerazporejati vlog, “ker se bodo te vloge lahko zbirale po celi Sloveniji, ampak reševale pa potem na nekaj mestih po Sloveniji”.

STA