Ščitnica je ena najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem v našem telesu, vpliva na skoraj vse telesne procese in delovanje vseh pomembnih organov. A kljub temu jo prevečkrat preslišimo, kar pa ima lahko resne posledice. Ob svetovnem dnevu ščitnice, ki ga obeležujemo danes, smo se pogovarjali z Janjo Stritih, predsednico Društva Metuljčica, ki je bilo ustanovljeno leta 2006 z namenom ozaveščanja javnosti o bolezni ščitnice.

Težave s ščitnico ima že skoraj vsaka 7. ženska

Ščitnica je ena največjih in najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem v človeškem telesu. Po obliki spominja na metulja, nahaja pa se na območju vratu, tik pod kožo, zato je tudi dobro otipljiva. Njena glavna naloga je proizvodnja in izločanje ščitničnih hormonov, tiroksina (T4) in trijodtironina (T3), ki imata zelo pomembno vlogo pri delovanju organizma. Ščitnica regulira hitrost telesnega metabolizma, hitrost bitja srca in dihanja, obenem pa tudi vpliva na rast in razvoj živčnega sistema ter na številne druge procese v telesu.

"Ščitnica nadzoruje vse presnovne procese v telesu ter vpliva na rast. Zelo pomembno je, da imajo nosečnice urejeno ščitnico, ker to vpliva tudi na razvoj ploda in naprej na razvoj možganov," pojasnjuje Stritihova. Je izrednega pomena, a v veliko primerih ostane preslišana, kar lahko vodi v večje težave.

"Največkrat imajo težave s ščitnico ženske, ampak je razmerje nekje 8 : 1, imajo jih tudi moški, niso čisto imuni. Ima pa že skoraj vsaka 7. ženska težave s ščitnico."

Sogovornica ugotavlja, da se število bolnikov povečuje, predvsem zaradi hitrega in neusmiljenega tempa življenja. "Največkrat pacientke ne znajo reči 'ne' in se razdajajo do skrajnosti, dokler jim organizem ne odpove," pojasnjuje. Drugi razlog za večje število obolelih pa je boljša diagnostika, saj zdravniki ob simptomih večkrat pomislijo na ščitnico ter so na splošno bolj pozorni nanjo.

Simptomi bolezni ščitnice

Ščitnica ima zelo neizrazite simptome, katere ljudje velikokrat zamenjajo z anksioznostjo in boleznimi izgorelosti. Kot splošne simptome Stritihova navaja nespečnost, utrujenost, pospešeno bitje srce, menjavanje razpoloženja in pomanjkanje koncentracije, se pa simptomi razlikujejo glede na vrsto ščitnice.

Poznamo 4 različne vrste bolezni ščitnice: preveliko delovanje ščitnice (hipertiroza), premalo delovanje ščitnice (hipotiroza), rak ščitnice in pa golša.

Pri hipertirozi gre za premočno delovanje ščitnice. Simptomi vključujejo visok srčni utrip (pogosto presega 100 udarcev na minuto), motnjo oziroma neenakomernost srčnega utripa, tudi srčno popuščanje, mišično šibkost, probleme z menstruacijo, povečano potenje, izgubljanje telesne teže kljub zaužitju enake količine hrane kot običajno, razdražljivost, tesnobo, nemir in motnje spanja.

Hipotiroza ali premalo aktivno delovanje ščitnice ima drugačne simptome, med njih pa uvrščamo pomanjkanje energije, utrujenost, motnje spanja, upočasnjeno presnovo in posledično tudi nabiranje kilogramov, izpadanje in tanjšanje las, motnje koncentracije, depresijo in panične napade. Posamezniki s hipotirozo so v obraz zabuhli ter počasneje govorijo, slabo pa tudi prenašajo mraz. Pri starejših bolnikih je značilno tudi, da postanejo zmedeni in pozabljivi.

[[image_1_article_77541]]

Ločimo več vrst raka ščitnice, kaže pa se v obliki bule. "Največkrat se to ugotovi pri zdravniku, zobozdravniku, ko dvignemo vrat, ali pa pri frizerju, ko začutijo bulo oziroma zatrdlino in rečejo, da 'ti pa tu nekaj imaš'," pojasnjuje Stritihova. Zelo pogosto ga odkrijejo tudi pri ultrazvoku.

Golša je povečanje na vratu zaradi pomanjkanja joda. Pogosteje se je pojavljala pri "starih mamah", vendar se je problem golše izničil s tem, ko so začeli jodirati sol. Za priskrbovanje joda ščitnici zadošča že normalno soljenje, recimo ena žlička, vendar je pomembno, da posežemo po jodirani soli.

Največji vzrok preobremenjenost in stres

"V društvu ugotavljamo, da je največji vzrok preobremenjenost, oziroma prevelik stres. Ščitnica nas ščiti, mi pa se ne ustavimo. Ko se pogovarjamo z gospemi, ugotavljamo, da so to zelo delovne, požrtvovalne, skratka, za vse druge, samo za sebe ne. Potem pa jih ščitnica opozori, da nekaj delajo narobe," pravi sogovornica.

Pojasnjuje, da so bolezni ščitnice povezane, še posebej po ženski liniji: "Če ima težave s ščitnico mama, obstaja velika možnost, da jih bo imela tudi hčer – kdaj se bodo pokazale in kako, pa je stvar vsakega posameznika." Tako je še posebej pri hipotirozi in hipertirozi.

Doživljenjsko zdravljenje

Sama ugotovitev, kaj je s ščitnico narobe, je čisto preprosta. "Po 9. uri damo kri za preiskavo ščitničnih hormonov, če so ti v razmerju od 1 do 4 oziroma 1 do 5, potem se šteje TSH, to je hormon hipofize. Potem ščitnica dela normalno, če pa odstopa, je pa potem treba naprej analizirati, kaj je narobe s ščitnico," pravi Stritihova.

[[image_2_article_77541]]

Opozarja, da bi bilo potrebno ob sumu na anksioznost in druge duševne motnje preveriti tudi ščitnične hormone, saj se simptomi pogosto zamenjajo. "Te stvari se že malo spreminjajo, tudi s pomočjo našega društva, ker smo kar glasne in zdaj splošni zdravniki tudi pomislijo na to diagnozo," nadaljuje.

Ko je diagnoza postavljena, je pri premajhnem delovanju ščitnice treba dodajati hormon, te tablete pa so doživljenjske. V nasprotnem primeru, torej, če je ščitnica preveč aktivna, pa jo je treba zaustaviti, saj je situacija zaradi vpliva na srce lahko življenjsko ogrožajoča. V tem primeru delovanje zdravimo z zdravili, če pa se zadeva ne umiri, pa je treba poseči po zdravljenju z radioaktivnim jodom. Pri bolnikih z rakom ščitnice kot najboljšo opcijo navaja operativni poseg "enega režnja ali pa celotne ščitnice – potem pa ščitnice nimaš in moraš doživljenjsko jemati ščitnične hormone."

V primeru, da sumite na težave s ščitnico ali pri sebi opažate katerega od naštetih simptomov, se posvetujte z zdravnikom.