Vlada je napovedala uvedbo nepremičninskega davka, vendar hkrati obljublja tudi posebno davčno olajšavo za zaposlene, kar pa je v nasprotju z odločitvijo, da predhodno odpravi davčno olajšavo, ki bi že prihodnje leto začela veljati. Novi nepremičninski davek naj bi bil uveden z namenom podpore stanovanjski politiki in razbremenitve dela. Vendar pa iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) opozarjajo, da ta davek v predlagani obliki ne bo dosegel želenih ciljev. Poudarjajo, da bodo učinki nasprotni, saj bo ta ukrep zvišal najemnine in zmanjšal povpraševanje po nepremičninah, kar bo negativno vplivalo na mlade, ki bi jih naj davek moral podpreti pri iskanju dostopnih stanovanj.

Ni jasno, katere nepremičnine bodo sploh obdavčene

Finančni minister Klemen Boštjančič je že pojasnil, da je cilj nepremičninskega davka podpreti stanovanjsko politiko in zmanjšati obremenitve na trgu dela. Vendar pa SBC opozarja, da bo obdavčitev vseh nepremičnin – ne le stanovanjskih – povzročila zaplete. Zakon o graditvi objektov in Enotna klasifikacija vrst objektov ne opredeljujeta natančno, kaj pomeni "hiša," kar odpira vprašanja o tem, katere nepremičnine bodo obdavčene. Vlada je sicer napovedala, da bo obdavčila stavbna zemljišča, vendar to vključuje vse vrste objektov, tudi industrijske, poslovne, turistične in športne, kar ne ustreza njenim začetnim trditvam, da bo obdavčila le stanovanjske objekte.

V zvezi z obdavčitvijo stavbnih zemljišč se pojavlja tudi vprašanje, kako bo vlada določila, katera zemljišča bodo predmet obdavčitve. Zakon o stavbnih zemljiščih jasno opredeljuje razliko med zazidanimi in nezazidanimi zemljišči, vendar vlada v predlogu ni pojasnila, kako bo to vplivalo na obdavčitev. Poleg tega, če zemljišča niso komunalno opremljena, gradnja na njih ni mogoča, kar dodatno zapleta predlog vladnega davka.

Vlada naj bi mladim želela pomagati, bodo naredli ravno nasprotno?

SBC opozarja na pomanjkljivosti vladnega predloga, zlasti v povezavi z obdavčitvijo praznih stanovanj. Po mnenju SBC bo davek lastnike, ki so vlagali v nepremičnine, odvračal od oddajanja svojih stanovanj, saj bo skoraj 20-25 % prihodkov iz najemnin odšlo v državni proračun. To bo privedlo do zmanjšanja števila razpoložljivih stanovanj in povečanja pritiska na najemnine, kar bo negativno vplivalo na tiste, ki iščejo cenovno dostopne nepremičnine, predvsem mlade.

Ukrepi za razbremenitev dela bi že lahko bili v veljavi

SBC še izpostavlja, da je vlada napovedala sredstva, zbrana z nepremičninskim davkom, nameniti za razbremenitev dela, predvsem za srednji in višji razred. Vendar pa so v klubu podjetnikov kritični do dejstva, da bi ti ukrepi že lahko bili v veljavi, če bi prejšnja vlada ohranila predvidene spremembe, ki bi zaposlenim omogočile višje prejemke iz dela. Po njihovih besedah bi bila rešitev že prisotna v letu 2023, če bi obstoječe spremembe ohranili.

Vlada je namreč predlagala, da bi posebna osebna davčna olajšava za zaposlene znašala do 2.000 evrov letno, vendar SBC opozarja, da ta olajšava ni tako obsežna kot tista, ki jo je predvidela prejšnja vlada. Prejšnja vlada je že predlagala višjo splošno davčno olajšavo in nižje davčne stopnje za najvišje dohodninske razrede, vendar so ti ukrepi padli v vodo, ko je aktualna vlada sprejela svoje spremembe.

Tudi v zvezi z napovedano obdavčitvijo nepremičninskih lastnikov se postavlja vprašanje, zakaj vlada zdaj uvaja ukrepe, ki jih je prej sama odpravila. Z uvedbo nepremičninskega davka bo namreč obdavčila tiste, ki so vlagali v nepremičnine, in to z izgovorom, da želi spodbuditi trg z nepremičninami in prisiliti lastnike praznih stanovanj k oddaji. Po mnenju SBC bo davek dosegel ravno nasprotni učinek: lastniki bodo raje investirali v naložbe v tujini ali pa preusmerili prihranke v bančne depozite, kar bo pomenilo nov odliv kapitala iz države.

Kaj se jim zdi boljša rešitev?

Namesto predlaganega nepremičninskega davka v sedanji obliki bi morala vlada razmisliti o zmanjšanju obstoječih obremenitev za prebivalce in gospodarstvo. SBC predlaga poenostavitev davčnih rešitev, ki bi bile enostavne, pravične in spodbujale rast gospodarstva ter konkurenčnost slovenskih podjetij.