Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je v prvih štirih mesecih letos pregledal 2.535 zaklonišč po Sloveniji. Rezultati so zaskrbljujoči: zgolj 245 zaklonišč oziroma 9,7 odstotka ima ustrezno potrdilo o primernosti in izpolnjuje vse tehnične normative. V teh zakloniščih je prostora za približno 40.000 ljudi.
Dobra polovica zakljunišč bi nudila osnovno zaščito
Delno primernih, torej takšnih, ki sicer ne izpolnjujejo vseh predpisov, a bi še vedno lahko nudila osnovno zaščito, je 53,1 odstotka (1.346 zaklonišč). Zanje so bili izdani ukrepi za odpravo pomanjkljivosti. Kar 944 zaklonišč (37,2 odstotka) pa je povsem neuporabnih – nekatera sploh ne obstajajo več, druga se uporabljajo v druge namene, v številnih primerih pa lastništvo ni razjasnjeno, poroča STA.
Skrb za zaklonišča prepuščena lokalnim skupnostim
Stanje je spodbudilo Inšpektorat k srečanju s predstavniki občin. Ugotavljajo, da je področje nujno potrebno urejanja, prenove in sistemskega financiranja. A prav tu se zatika – skrb za javna zaklonišča je prepuščena lokalnim skupnostim, država pa sofinancira le novogradnje.
Profesor obramboslovja Iztok Prezelj opozarja, da Slovenija po koncu hladne vojne ni vlagala v zaščitne strukture. "Vojaška grožnja Evropi ni več povsem neverjetna," je dejal in poudaril, da poleg zaklonišč nujno potrebujemo učinkovito protizračno obrambo. Ministrstvo za obrambo je že naročilo tri baterije raketnega sistema Iris-T, a zaklonišča sodijo pod civilno zaščito in jih NATO ne šteje med obrambne izdatke.
Prenova tehničnih normativov za zaklonišča
V prihodnje želi inšpektorat prenoviti tehnične normative za zaklonišča, saj se je način vojskovanja močno spremenil. Ob tem opozarjajo na vprašljivo dostopnost – zaklonišča so namreč predpisana le v večjih naseljih. Posebej izpostavljajo tudi zasebna zaklonišča, pri katerih država nima pooblastil za določanje, kdo se vanje lahko zateče v primeru nevarnosti.
