O problematiki varnosti na slovenskih šolah in ali je storjeno dovolj, da ne bi prihajalo do prestopniškega vedenja ter kaj botruje takšnim vse pogostejšim dogodkom, smo se pogovarjali z Mojco Kirbiš, ravnateljico OŠ Rada Robiča Limbuš in podpredsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov, ki je uvodoma povedala, da so, kakorkoli obračamo, šole odraz družbe, v kateri živimo. Dokler bodo v Sloveniji in tudi družbi dovoljena določena vedenja, ter dokler bodo moralne vrednote na takšnem nivoju kot so sedaj, bodo šole v prihodnosti imele vedno več težav.

Nedavne novice, ki se pojavljajo v medijih o dogodku v Račah, kjer so mladoletniki vzeli pravico v svoje roke, namreč povedo veliko o trenutnem stanju. Po mnenju ravnateljice ima Slovenija težave na nivoju države glede moralnih vrednot, to pa so smerokazi, ki jih potem starši upoštevajo. 

Starši oziroma skrbniki so primarni vzgojitelji

Ravnateljica dodaja, da se moramo zavedati, da so starši oziroma skrbniki zmeraj bili prvi in primarni vzgojitelji. Iz tega sledi, da imajo starši vlogo učiteljev socializacije in te vloge ne more prevzeti nihče. Prav starši bi morali otroke bolje ozaveščati in jih usmerjati na pravo pot. Šole oziroma učitelji, so šele sekundarni vzgojitelji socializacije, njihova naloga pa je, da se priključijo in pomagajo otrokom, nikakor pa ne morejo pa nadomestiti vloge, ki bi jo morali opraviti starši.

Prepoved uporabe telefonov pripomoglo k boljši izvedbi pouka

Prepoved telefonov med poukom je po besedah ravnateljice pripomoglo k mirnejšemu delu, saj se učitelji ne rabijo ukvarjati s tem, ali bodo učenci kršili prepoved ali ne, ter s tem motili izvedbo pouka. Novi zakon o osnovni šoli je to področje uredilo in odpravilo težave, s katerimi so se morali ubadati v preteklosti. Po drugi strani pa ravnateljica priznava, da telefoni niso predstavljali toliko težav med samim poukom, saj so učitelji to vseeno lahko reševali sproti.

Večjo težavo predstavlja uporaba telefona v toaletnih prostorih, kjer se dogaja bistveno več neprimernih stvari. Tudi na tem področju, torej pri pregledu telefonov svojih otrok, bi morali starši posvečati več pozornosti.

Zelo veliko nasilnih vedenj izvira iz Tiktoka

Kar nekaj nasilnih vedenj, ki ne spadajo več pod pojem mladostniške razigranosti, izvira tudi iz različnih izzivov na TikToku. Ti izzivi so postali zelo razširjeni v slovenskih šolah in predstavljajo veliko nevarnost. Zaposleni nimajo pristojnosti, da bi ukrepali izven šolskih prostorov, kvečjemu je njihova vloga preventivna - situacijo lahko zgolj spremljajo, zagotovo pa določenih zadev ne prezrejo. Šole lahko uporabijo preventivne korake s posameznimi učenci, z oddelčnimi skupnostmi, tudi starši, vendar pa nimajo pristojnosti za morebitne sankcije.

"Tudi če se določene stvari dogajajo v popoldanskem času, se te aktivnosti na nek način prenesejo v dinamiko na šoli. Iz tega vidika, je nemogoče, da bi te stvari spregledali, saj se ta dinamika potem nadaljuje v šoli, ki mora te stvari potem tudi reševati, čeprav to ni naloga šole. Kljub temu, se šola vedno na te situacije odzove," pove Mojca Kirbiš 

Pregled torb in omaric je dobrodošlo orodje za zaznavanje nevarnosti

Nova zakonodaja šolam omogoča tudi pregled torb in omaric. Ravnateljica Kirbiš meni, da so se pravila v šolskem redu jasno postavila, sploh v smislu kdo in kdaj sme opraviti pregled. Podatka o tem, kako se tega poslužujejo druge šole, sicer nima, smatra pa, da je bil storjen dober korak naprej k varnosti, še posebej če se pojavi sum nevarnosti, saj imajo šole vzvod, da se te pravice poslužijo. Na OŠ Rada Robiča Limbuš v letošnjem šolskem letu te možnosti še niso izkoristili, je pa že sama možnost pregledovanja omaric in pregled torb pomembno sporočilo staršem in otrokom, da se lahko veliko stvari prepreči preden se udejanjijo.

Šole nujno potrebujejo delovno mesto informatorja

Ravnateljica Kirbiš je ob tem opozorila tudi na nujnost dodatnega delovnega mesta, ki v tem trenutku ni na voljo.

„Vsekakor bi na šolah, sploh osnovnih, nujno potrebovali sistemizirano delovno mesto informatorja, ki ga trenutno nimamo. Na šolah ni osebe, ki bi jo lahko postavili v avlo šole, ki bi bdela nad vhodom šole, nad obiskovalci, ki prihajajo v šolo, in ki bi lahko posredovala informacije.“

Šole so na tem področju prepuščene same sebi. Nekaterim šolam za tovrstno delovno mesto finančno pomagajo občine, denimo na mariborskem območju se izvedba tega delovnega mesta rešuje preko javnih del, kar pa je vseeno kratkoročna rešitev. Predlog je bil že večkrat poslan na naslov mestnih občin, ki pa menijo, da je to v domeni ministrstva, ki je prav tako prejelo poziv šol, vendar pa se do njega do sedaj še niso opredelili s pozitivnim odgovorom.

Spletni izzivi in vandalizem povzročata največ skrbi

Na vprašanje, katere težave najbolj izstopajo na šolah, je ravnateljica Kirbiš pojasnila, da so težave na šolah različne, če pa bi morala izpostaviti katere bodejo najbolj v oči, pa so to spletni izzivi in vandalizem. Slednji je še posebej moteč:


„Nekaj je normalnih konfliktov med učenci, ki pridejo na kup, kar je razumljivo. Vedno pogosteje pa prihaja do mladostniške ali otroške objestnosti, bistveno več je vandalizma. Manj je spoštovanja skupne lastnine, tako denimo prihaja do prekomerne uporabe toaletnih brisač, smetenja stranišč, prihaja tudi do poškodb vrat, stropov, pa še bi lahko naštela več primerov.“

Primerov vandalizma je prav tako zabeleženih več kot jih je bilo v preteklosti. Če so pred približno 30 leti bili težavni le posamezni učenci, ki so izkazovali slabe oblike vedenja, pa je sedaj vandalov in nasilnežev na šolah bistveno več, še razlaga ravnateljica, ki ima za seboj že 35 let delovanja v šolstvu.

„Danes je pa je ta kritična masa otrok, ki počnejo določena nesprejemljiva vedenja, večja. Kritično maso smo presegli, velikokrat tudi zato, ker se jim ne zdi nič narobe, nič hudega. Saj se samo hecamo, se samo malo udarjamo po hrbtu, ali kaj podobnega. Otrokom se to ne zdi sporno. To je tista moralna vrednota, o kateri smo govorili v začetku.“
 

Varnostniki in zaklepanje šol ne predstavljata rešitve

Po nedavnih napadih na šolah, so se nekatere šole odločile, da za varnost poskrbijo varnostniki. Po mnenju ravnateljice, bi vsaj na osnovnih šolah, bil bolj potreben informator z določenimi pooblastili namesto varnostnikov, saj meni, da orožje ni rešitev za težave, ki bi se jih morali lotiti na drugačen način. Tudi zaklepanje ne predstavlja rešitve, saj se lahko incident zgodi tudi znotraj prostorov šole. Ob tem ponovno opomni na moralne vrednote, ki so v zadnjem času izginile:

„Mi moramo biti družba z določenimi moralnimi vrednotami in pričeti z vzgajanjem od rojstva, otrokom pa vcepiti spoštljivost, strpnost, učenje, ter reševanje stisk in problemov, kar je najpomembnejše. Otrok ne smemo zavijati v vato, saj se veliko stisk pojavi zato, ker otroci niso navajeni na obremenitve, so neučakani in menijo, da morajo vse dobiti takoj. Zato je najpomembnejša naloga staršev in kasneje tudi šole, da otroke naučimo reševati težave, saj je življenje polno težav in izzivov.“

Učenci poiščejo pomoč tudi pri strokovnih službah

Mnogi učenci se v stiski obrnejo tudi na zaposlene na šoli. Po besedah ravnateljice, so njihova vrata vedno odprta, prav tako pa velikokrat svetujejo otrokom, naj se v primeru stiske vedno pogovorijo z odraslo osebo, najboljše kar s svetovalno delavko. Otrokom svetujejo, naj se v določenem trenutku obrnejo na kogarkoli ki mu zaupajo, na nekoga, ki bo prisluhnil težavam, nato pa znotraj šole uredijo, da primer prevzamejo svetovalne službe.

Pri tem je najbolj pomembno, da se otrok v stiski obrne na odraslo osebo, ki se bo drugače odzvala na stisko kot denimo sošolec, ki s takimi stvarmi nima izkušenj.