Testiranje ob privolitvi
Član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je na novinarski konferenci pojasnil, da bo vzorec testiranih zajel tako odrasle kot otroke in vse slovenske regije. Tiste, ki bodo zajeti v raziskavo, bodo anketirali o njihovem zdravstvenem stanju, nato pa jim tudi vzeli bris in vzorec krvi, če bodo v to privolili.
V populaciji so namreč ljudje, ki so okužbo preboleli v samoizolaciji, a te potrditve ni, je opozoril. V času epidemije so namreč po podatkih iz vstopnih točk v samoizolacijo poslali nekaj 100 ali celo 1000 ljudi na dan. Za te pa ne morejo biti prepričani, ali so preboleli covid-19 ali ne, je izpostavil Petrovec. Po drugi strani pa bi radi raziskovalci odgovorili tudi na ugibanja javnosti o velikem številu okuženih, ki naj ne bi imeli simptomov.
V populaciji so namreč ljudje, ki so okužbo preboleli v samoizolaciji, a te potrditve ni, je opozoril. V času epidemije so namreč po podatkih iz vstopnih točk v samoizolacijo poslali nekaj 100 ali celo 1000 ljudi na dan. Za te pa ne morejo biti prepričani, ali so preboleli covid-19 ali ne, je izpostavil Petrovec. Po drugi strani pa bi radi raziskovalci odgovorili tudi na ugibanja javnosti o velikem številu okuženih, ki naj ne bi imeli simptomov.
Rezultati raziskave že do prvomajskih praznikov
Rezultate bi lahko dobili že do prvomajskih praznikov. Pred tem mora sicer raziskavo odobriti še komisije za medicinsko etiko. Po mnenju Petrovca bi tako lahko raziskava stekla že prihodnji teden. Vsi rezultati bodo objavljeni javno.
Podobno raziskavo načrtuje tudi Nemčija, v manjšem obsegu pa sta jo opravili Avstrija in Islandija. Avstrijska raziskava je sicer na podobnem vzorcu ugotavljala le delež akutno okuženih oseb. V primerjavi z avstrijsko raziskavo pričakujejo, da bo slovenska ponudila več podatkov, saj bodo poleg deleža okuženih ugotavljali tudi delež oseb, ki so okužbo že preboleli.
Raziskovanje deleža okuženih in deleža oseb, ki so bolezen že prebolele, bo pomagalo k načrtovanju blažitve ukrepov, meni Petrovec. “S tem bomo pomagali odločevalcem, ki bodo na podlagi realnih številk lahko sprejeli ukrepe,” je povedal.
Raziskovanje deleža okuženih in deleža oseb, ki so bolezen že prebolele, bo pomagalo k načrtovanju blažitve ukrepov, meni Petrovec. “S tem bomo pomagali odločevalcem, ki bodo na podlagi realnih številk lahko sprejeli ukrepe,” je povedal.
Odgovoril pa je tudi na vprašanje o zalogi testov, s katerimi se dokazuje protitelesa v krvi. Zelo omejeno količino testov Slovenija že ima, je pojasnil. “Zagotovo bodo prednostno uporabljeni v tej raziskavi,” je dodal. Poudaril je še, da test pove le, ali je oseba bolezen že prebolela. V nasprotju z nekaterimi prepričanji javnosti, pa ne pove, ali so testirani imuni na koronavirus.
V raziskavi, ki jo bo vodil inštitut, bodo sodelovali še ljubljanska fakulteta za računalništvo in matematiko, fakulteta za družbene vede, ljubljanski univerzitetni klinični center ter katedra za infekcijske bolezni.
Z rezultati dela v zadnjem mesecu smo lahko zadovoljni
Minister Gantar sicer meni, da smo v Sloveniji z rezultati dela v zadnjem mesecu “lahko zadovoljni”. “Krivuljo, ki se je na začetku pri številu okuženih, obolelih in umrlih močno vzpenjala, smo uspeli preusmeriti in razmere stabilizirati,” je dejal.
Sedaj se vlada ukvarja z vprašanjem, kje in na kakšen način lahko začne z blažitvijo sprejetih ukrepov. “Zavedati pa se je treba, da bodo ne glede na to, kakšne bodo naše odločitve, še vedno potrebne osnovne zahteve, ki so bile ves čas rdeča nit, to je izogibanje tesnejšim osebnim stikom. Bojim se, da bo stalnica v daljšem časovnem obdobju, da se bomo morali ustrezno varovati, držati medsebojno razdaljo približno dveh metrov do ostalih občanov, državljanov, prijateljev, znancev, ter redno uporabljati zaščitne maske v kombinaciji z razkuževanjem rok,” je poudaril Gantar.
Postopnost sproščanja ukrepov je na mestu
Izpostavil je tudi, da bo sproščanje ukrepov zagotovo postopno, saj so posledice sprostitve na širjenje epidemije vidne šele po dveh do treh tednih, torej po preteku inkubacijske dobe. “Zato je postopnost sproščanja na mestu,” je zatrdil.
Spomnil je, da so se v prvem koraku že odločili sprostiti nenujne preglede in posege v zdravstvu. “V zadnjih tednih je v zdravstvu prišlo do zaostanka, ki ga ne želimo stopnjevati,” je poudaril minister.
Spomnil je, da so se v prvem koraku že odločili sprostiti nenujne preglede in posege v zdravstvu. “V zadnjih tednih je v zdravstvu prišlo do zaostanka, ki ga ne želimo stopnjevati,” je poudaril minister.
Izjema pa je zobozdravstvo, v katerem je zaradi tesnega kontakta in možnosti prenosa okužbe potrebna višja stopnja zaščitne opreme ter dodatna previdnost. V zobozdravstvu se tako še naprej obravnavajo le najnujnejši primeri, nadaljnje odločitve v smeri uvajanja drugih posegov pa bo vlada sprejemala tudi na podlagi rezultatov sproščanja v drugih delih zdravstvene dejavnosti.
