Kot smo že poročali, se je v torek na območju Ilirske Bistrice nekaj po 20. uri razvil tornado. Videti je bilo širok vrtinec, znotraj katerega so bili prisotni tudi zelo močni manjši vrtinci s premerom nekaj metrov. Pojav je na srečo trajal le nekaj minut, so dodali na Arsu. Na vremenski postaji Koseze pri Ilirski Bistrici pa so zaznali najmočnejši izmerjen sunek vetra s hitrostjo 107 kilometrov na uro.

“Vodna tromba oziroma tornado je nevihtni pojav, do katerega pride, če je nevihta dovolj močna. Vrtinec se razvije iz baze nevihtnega oblaka, ki ima že sama neke svoje rotacije,” je za STA povedal dežurni meteorolog na Arsu Andrej Velkavrh.

Vremenski pojav pustošil tudi v preteklosti

Podobno kot preteklih nekaj dni, smo v Sloveniji pustošenju tornadov bili priča že v preteklosti. Močnejši tornado, ki je povzročil večjo škodo v Sloveniji, je dokumentiran na Notranjskem 23. avgusta 1986. Nastal je na območju Javornika nad Hotedršico in potoval vse do Ljubljanskega barja. Za seboj je pustil 34 km dolgo in od 100 do 300 m široko sled opustošenja. Veter v samem vrtincu naj bi dosegal hitrosti od 216 do 360 km/h, vrtinec pa naj bi potoval s hitrostjo med 32 in 58 km/h.

Posledice tornada leta 1986, Foto: Twitter, Arso.

Manjši tornado smo beležili tudi 14. julija 2021, pri Preddvoru. Na Arsu so takrat potrdili, da je res šlo za tornado. “Vremenske razmere sredi dneva 14. julija nad Slovenijo sicer niso bile značilne za nastanek tornada, a hkrati tudi niso bile neugodne,” so takrat pojasnili.

Tornado lahko nastane tudi na severovzhodu Slovenije

Ljubiteljski vremenoslovec Amadej Krepek je zatrdil, da so tornadi v Sloveniji še vedno zelo redek pojav, je pa za nas potrdil, da je verjetnost za nastanek tornada na Severovzhodu manjša, bolj verjetna je prav v območju Notranjske, kjer je v preteklosti že divjal močnejši vrtinčasti veter.

“V primeru da bo vedno bolj vroče, bo pogosteje prihajalo do trčenja vroče in hladne fronte, se bo situacija glede tornadov pri nas spremenila,” nam je pred časom pojasnil ljubiteljski vremenoslovec. V ozračju se namreč mora pojaviti nestabilnost ozračja, da nastanejo tornadi.

Če se bo to tako nadaljevalo, bo v prihodnosti večja možnost, da nastanejo tudi drugod po Sloveniji, ne le na Notranjskem.

Tornadi Evropi niso tako redki

Kljub temu, da so tornadi najpogostejši v Ameriki, to še ne pomeni, da se v Evropi ne morejo pojaviti. V obdobju od 2010 do 2020 v celotni Evropi nastalo 3827 tornadov. Od tega jih je bilo 329 močnih (F2 ali več), 28 intenzivnih (F3 ali več) in dva sta bila silovita (F4 ali F5). Najsmrtonosnejši tornado po letu 1950 se je oblikoval 9. junija 1984 v Rusiji in je terjal 69 življenj.

Vrtinčasti veter nastane zaradi nestabilnega ozračja

O nastanku tornadov smo se pogovarjali s Krepkom, ki nam je pojasnil, da je pojav tornadov z nastankom nevihtnih supercelic. “Tornado nastane med približevanje hladnega zraka oziroma hladne fronte, ki povzroča nestabilno ozračje, zaradi tega se začne pojavljati kumulus oblaki. Nato nastanejo Kumulonimbusi, to so nevihtni oblaki. Po nastanku tako imenovanih wall cloudov, ki se začnejo vrteti, lahko ta preide do tal in šele takrat govorimo o tornadu.”

Nekateri se oblikujejo nad vodno površino, ti se imenujejo vodne trombe in ne povzročajo tako velike škode. Lijaki, ki nastanejo nad površjem so tornadi. “V središču tornada je tlak od 200 do 250 hPa nižji od okolice. Lahko dosežejo hitrost 200 km/h, v ekstremnih primerih, kot je na primer v ZDA, tudi do 500 km/h.” Vremenski pojav pa lahko potuje od nekaj sto metrov do več sto kilometrov in povzroči kar veliko škodo.