Verske skupnosti se zaradi omejitvenih ukrepov v času epidemije soočajo s precejšnjim, okoli 60-odstotnim upadom prispevkov. Vlada je zato v zadnjem protikoronskem predlogu predvidela finančno pomoč verskim uslužbencem in izdatnejše kritje prispevkov za njihovo socialno varnost, je razvidno iz predloga. V verskih skupnostih rešitve pozdravljajo.

Po predlogu šestega protikoronskega svežnja bi verskim uslužbencem pripadla izredna pomoč v obliki temeljnega mesečega dohodka v višini 700 evrov za zadnje tri mesece letošnjega leta z možnostjo podaljšanja še za pol leta. Kot je navedeno v zakonskem predlogu, je rešitev primerljiva s tisto za samozaposlene v kulturi. Temeljni dohodek bo oproščen davkov in prispevkov.

Poleg tega vlada v predlogu trajno izenačuje višino prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev s tistimi, ki jih prejemajo samozaposleni v kulturi, in sicer na 401,98 evra. Država bi torej krila prispevke za socialno varnost najmanj v višini osnove povprečne plače za predzadnji mesec. Do zdaj je krila 48 odstotkov te osnove.

V večjih verskih skupnosti v Sloveniji so ukrepom naklonjeni. Kot so za STA pojasnili v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), omenjene rešitve izenačujejo socialni položaj oz. zagotavljajo enakopravnost verskih uslužbencev s samozaposlenimi v kulturi.

Prav tako kot samozaposleni v kulturi namreč tudi verski uslužbenci opravljajo splošno koristno dejavnost, kot so vzdrževanje kulturne dediščine, dobrodelno in humanitarno delo, in pri tem praviloma niso v delovnem razmerju oz. nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi ter so materialno odvisni predvsem od možnosti opravljanja svoje dejavnosti v javnosti.

Kot so dodali, so bile omenjene rešitve pobuda več registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, in sicer Evangeličanske cerkve, Katoliške cerkve, Evangelijske binkoštne Cerkve, Srbske pravoslavne cerkve, Makedonske pravoslavne cerkve in Islamske skupnosti v RS.

Pomoč bo obenem zagotovila nadaljnjo oskrbo njihovi vernic in vernikov. Opažajo namreč, da omejitveni ukrepi zlasti pri starejši generaciji in ranljivih skupinah povzročajo duševno stisko in občutek izključenosti. Duhovnice in duhovniki si te stiske prizadevajo omiliti tudi s telefonskimi pogovori, materialne stiske pa skuša ublažiti evangeličanska humanitarna organizacija podpornice, je pojasnil Novak.